Države se bodo po letošnjem padcu pobirale vsaj dve leti

Ljubljana – Po globokem gospodarskem padcu letos in predvideni zmerni vrnitvi rasti v letu 2021 bodo države potrebovale nekaj let, da se bodo vrnile na raven BDP iz predkriznega leta 2019. Očitno pa postaja, da bo hitrost njihovega okrevanja precej različna, pri čemer lahko na hitrejši odboj računajo države, ki so na šoke bolj pripravljene in imajo večji poudarek na industriji kakor na storitvah, izhaja iz analize, ki so jo pripravili v organizaciji The Economist Intelligence Unit (EIU).

Posledice pandemije naj bi letos povzročile več kot petodstotno skrčenje svetovnega BDP, predvidevajo v EIU. Med vodilnimi svetovnimi gospodarstvi naj bi rast letos dosegla le Kitajska, ki je v letošnjo pandemijo vstopila prva, pred drugimi, in je tako iz nje tudi prej izšla, saj je po precejšnjem padcu v prvem četrtletju nato v drugem dosegla kar 12,4-odstotno rast BDP glede na četrtletje prej.

Londonski analitiki so zato zdaj zvišali napoved njene letošnje rasti z 1,4 na 1,7 odstotka, predvsem zaradi izvoznih podatkov, ki so boljši od pričakovanih, še dodatno izboljšanje pa pričakujejo v drugem polletju, ko naj bi se postopoma obnovile svetovne dobavne verige, s čimer bi se povečala izvozna naročila iz kitajskih trgovinskih partneric. A drugače kot leta 2009, ko je Kitajska kot globalna gospodarska lokomotiva s svojim povpraševanjem pomagala svetu iz recesije, naj bi letos s svojimi ukrepi najprej pomagala predvsem sebi, napovedujejo v EIU.

Ločnica v evrskem območju

Kar zadeva evrsko območje, je 15-odstotni gospodarski padec v drugem četrtletju izbrisal vso gospodarsko rast po letu 2005, k sreči pa se zaupanje potrošnikov izboljšuje, ponovno naraščata tudi industrijska proizvodnja in izvoz pa tudi prodaja na drobno se počasi vrača na predkrizne ravni, ugotavlja glavna ekonomistka EIU za Evropo Emily Mansfield.

Ostaja pa v Uniji ločnica med severnimi državami (Nemčija, Nizozemska itd.) in južnimi (Španija, Italija), ki so bile zaradi sestave gospodarstva bolj prizadete, poleg tega pa imajo za ukrepanje manj fiskalnega prostora. V povprečju naj bi se države z evrom vrnile na predkrizno raven BDP šele leta 2023, ocenjuje Mansfieldova, oziroma naj bi to že v drugi polovici 2022 uspelo Nemčiji in Franciji, medtem ko naj bi močno zadolžena Italija po projekcijah EIU dosegla predkrizno raven razvitosti šele konec leta 2024, v tretjem trimesečju letos pa naj bi njen BDP padel na četrtletno raven, nazadnje zabeleženo leta 1997.

Razmeroma hitro okrevanje analitiki zdaj napovedujejo tudi Združenim državam Amerike, ki naj bi na predkrizno raven priplezale čez dve leti, v tretjem četrtletju 2022, Združeno kraljestvo pa dobro leto kasneje, konec 2023. Države, ki so bolj industrijsko usmerjene, si praviloma opomorejo hitreje, medtem ko čaka tiste z bolj storitvenim sektorjem, zlasti turizmom, daljša pot, da nadomestijo krizni zaostanek.

Podatka za Slovenijo EIU ne navaja, vsaj glede na krizni padec v drugem četrtletju, ki je bil podoben nemškemu, in upoštevajoč strukturo gospodarstva, pa verjetno lahko računamo na približno podobno časovnico okrevanja kot v naši največji gospodarski partnerici.