Država prenovila nadzorni svet Petrola po svoji meri

Ljubljana – Skupščina Petrola je obravnavala posebno revizijo poslov prejšnje uprave, imenovala pa je tudi nove nadzornike. Udeležba na skupščini je razmeroma skromna, saj imajo prisotni lastniki le 58,5 odstotka glasovalnih pravic. Na skupščino so kot delničarji prišli tudi člani nekdanje uprave: Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Igor Stebernak.

14.30 Nasprotni predlog za tri nadzornike

Začenja se odločanje o novih nadzornikih. Za nove nadzornike so delničarji imenovali predlaganega:

- Aleksandra Zupančiča, vodjo kabineta ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki je zaradi letošnjega domnevno spornega nakupa delnic Petrola na podlagi notranjih informacij pod drobnogledom agencije za trg vrednostnih papirjev,

- Boruta Vrviščarja generalnega direktorja v Kuehne+Nagel za regijo Adriatic,

-  Mladena Kaliterno, ki sodi v krog delničarja Daria Južne.

Poleg tega so po nasprotnem predlogu SDH delničarji potrdili še imenovanje:

- Maria Saleckyja, s čimer je svojega nadzornika v družbi dobila tudi češko-slovaška skupina J&T, ki je največji posamični delničar Petrola, po nekaterih informacijah pa naj bi za njo stal madžarski Mol,

- Branka Bračka, člana uprave Uniorja, ki je blizu SDS

- Alenko Urnaut Ropoša, neizvršno direktorco Družbe za upravljanje terjatev bank, ki naj bi sodila v kvoto Nsi.

S seznama nadzornikov so tako izpadli Sašo Berger, Igo Gruden in Janez Žlak, ki je od kandidature odstopil. V nadzornem svetu bo tako od aprila naprej od dosedanjih nadzornikov le Še Kaliterna.


 

14.02 Odločanje o spremembi statuta

Delničarji so sprejeli spremembe statuta družbe, ki med drugim natančneje določajo, kdaj mora uprava za posle pridobiti soglasje nadzornega sveta.

12.30  Delničaji o posebni reviziji

Revizorji družbe BDO so pri pregledu ugotovili kar nekaj nepravilnosti, ki bi lahko bile, kot so zapisali, ne le podlaga za odškodninsko, ampak celo za kazensko odgovornost. Nekdanji upravi med drugim očitajo kršitev statuta družbe glede obveznega soglasja nadzornikov in prenizko stopnjo skrbnosti pri vlaganjih v naložbe in ocenjevanju njihovega donosa. Uprava je zato predlagala, da bi delničarji imenovali posebnega pooblaščenca za vložitev odškodninskih tožb zoper člane nekdanje uprave pod Berločnikovim vodstvom. Uprava je pridobila ponudbo za stroške poročila za vložitev odškodninskih tožb, ki bi znašali dobrih 100.000 evrov (skupaj z DDV), cena zastopanja v sodnem postopku pa 68.000 evrov.



A Slovenski državni holding (SDH) je takšnemu predlogu ugovarjal. Predlagal je, da skupščina upravi, ki jo vodi Nada Drobne Popović, naloži, da v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnosmi in z dolžno skrbnostjio izvede potrebne korake v skladu z ugotovitvami revizije. O tem naj na naslednji skupščini obvesti delničarje. S tem je odgovornost za odločitev o morebitni vložitvi odškodninskih tožb preložil na upravo družbe. Skupščina je predlog SDH podprla, s predlogom pa se ni strinjal delničar Dari Južna. »Še zmeraj bo treba angažirati strokovnjake finančne in gradbene stroke, točno določiti škodo, če ta obstaja in se na podlagi ugotovitev odločiti o odškodninskih tožbah,« je o odločitvi delničarjev dejala Drobne Popovićeva.

 

Kaj so ugotovili revizorji?

Revizorji so ugotovili domnevno oškodovanje družbe zaradi preplačila pri Petrolovem nakupu in dokapitalizaciji podjetja mBills. Možnost preplačila kupnine so revizorji izpostavili tudi pri nakupu pos­lovnega deleža v družbi Zagorski metalac, pri ustanovitvi Petrola Beograd pa opozorili na precen­jenost ekonomske upravičenosti projekta in napačne odločitve. Nezadostno skrbnost revizija očita nekdanjemu vodstvu tudi v primeru vetrne elektrarne Glunča in pri projektu gradnje male hidro­elektrarne Petrol Hidroenergija v Bosni in Hercegovini. Sporni naj bi bili še nakup deleža v Atetu, Abcitu, BS Malta in BS Vjenac.

Odvetnik Marko Zaman je pojasnil, da uprava pri spornih osmih poslih ni ravnala z dolžno skrbnostjo, prav tako proces odločanja ni bil ustrezen. Med drugim je nekdanji upravi očital nepreglednost pri pogajanjih o naložbah, v katera tudi niso bile vključene strokovne službe, prav tako pa da ni o poslih obveščala nadzornikov in ni pridobila njihovih soglasij. Opozoril je, da Petrol nima nobenih pravil za nakupe in združitve družb.
 

Odziv Berločnika

Na poročilo BDO se je odzval tudi Berločnik, ki je opozoril, da je uprava pri predlaganem sklepu o odškodninski odgovornosti izključila nadzorni svet, ki ga je v času sklenjenih poslov vodila Nada Drobne Popović. Dodal, da je da revizor ni podal konkretnih ugotovitev, s čimer ni izpolnil sklepa lanske skupščine, pri svojem delu pa tudi ni upošteval mednarodnih računovodskih standardov. »Prav tako se postavlja vprašanje neodvisnosti revizorjev, ki jih je delno plačal eden od delničarjev,« je poudaril Berločnik. V konkretnih poslih je zavrnil neskrbno ravnanje nekdanje uprave in očitane nepravilnosti, ki da so zavajajoči. »Vse poslovne odločitve smo sprejemali v skladu s predpisi in v dobro družbe,«  je dejal Berločnik in dodal, da v celoti zavračajo kakršenkoli sum nepravilnosti.