Spremembe davčne in delovnopravne zakonodaje, kot jih napoveduje osnutek koalicijske pogodbe, povečujejo negotovost v gospodarstvu, opozarjajo slovenski trgovci. Pri tem imajo v mislih progresivno obdavčevanje premoženja, skrajšani delovni čas, dvig minimalne plače itd. Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so prepričani, da bi napovedane spremembe ob številnih izzivih v mednarodnem okolju trgovska in druga podjetja potisnile v še manj ugoden položaj. Zato nasprotujejo kakršnimkoli dodatnim davčnim in drugim (tudi administrativnim) obremenitvam gospodarstva, saj bi to oslabilo njegovo konkurenčnost.

Pomoč najšibkejšim na TZS podpirajo, vendar ukrepi, na primer na področju cen, ne smejo ogroziti poslovanja in obstoja podjetij in samostojnih podjetnikov na trgu; ti potrebujejo prihodek od prodaje za poplačilo dobaviteljev, davčnih obveznosti in drugih stroškov, ohranitev in nadgradnjo delovnih mest ter investiranje v razvoj, opozarjajo trgovci. Če se pomoč izvaja prek državno regulirane prodajne cene, bi morali po predlogu trgovcev sočasno z opredeljeno pomočjo vnaprej določiti mehanizem, s katerim bo država vsem prizadetim podjetjem izplačevala razliko do tržne (dejanske) cene.

Na TZS pozivajo tudi k razmisleku o napovedani spremembi zakona o dohodnini, ki bi povečala davčno obremenitev plač. »Višja neto izplačila zaposlenim, povečanje kupne moči, spodbuda krepitvi okrevanja in rasti slovenskega gospodarstva morajo biti v teh zaostrenih razmerah zadostni in ustrezni argumenti za to, da se ne povečuje davčno breme glede na veljavno zakonodajo,« poudarja predsednica TZS Mariča Lah. Nasprotno, gospodarstvo potrebuje pomoč in podporo pri implementaciji razvojnih ciljev EU: pri zeleni preobrazbi in energetski neodvisnosti, digitalnem prehodu ter nadgradnji kompetenc za digitalno okolje. Podjetja potrebujejo spodbude. Ker je trgovina za delovanje družbe vitalnega pomena, napoved dodatnih obremenitev vzbuja trgovcem posebno skrb.

V ospredju bo potrošniška zakonodaja

Kmalu je pričakovati spremembe potrošniške zakonodaje, ki je ključna za delo trgovskih podjetij. Predlog novega zakona o varstvu potrošnikov med drugim uvaja hierarhijo jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga. Na prvi stopnji bi bilo to brezplačno popravilo ali zamenjava blaga, na drugi stopnji znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. Kljub temu bi imel potrošnik pravico takoj odstopiti od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30 dneh od njegove dobave.

Druga pomembna novost predloga je regresna pravica prodajalca, ki je izpolnil zahtevek potrošnika, proti odgovornemu podjetju v pogodbeni verigi. Obdobje obrnjenega dokaznega bremena bi se podaljšalo z zdajšnjih šest mesecev na eno leto od dobave blaga. Rok za odstop potrošnika od pogodb, sklenjenih v okviru nenaročenih obiskov podjetja na domu ali izletov za promocijo blaga, bi se podaljšal na 30 dni.

Podjetja, ki prodajajo blago s popustom, bi morala ob znižani ceni označiti tudi prejšnjo ceno v obdobju najmanj zadnjih 30 dni. Na novo naj bi uredili pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve. Spletne tržnice bi morale potrošniku jasno in razumljivo podati dodatne informacije, denimo, ali se sklepa pogodba s podjetjem ali drugim potrošnikom, ter način, kako se razvrščajo ponudbe.

Trgovinska zbornica je v javni obravnavi zakona predlagala različne dopolnitve, med drugim naj bi bilo dopustno razlikovanje med potrošniki, ki temelji na objektivnih razlikovalnih okoliščinah (na primer popust za upokojence na določen dan v tednu).

Po predlogu TZS naj bi natančneje opredelili institut razprodaje, zavračajo pa predlagano določilo, da bi moralo podjetje na zahtevo potrošnika blago brez izjeme zavijati. To je po mnenju zbornice nesorazmerna finančno in organizacijsko preveč obremenjujoča zahteva. Predlagana ureditev dostave na dom ne bi smela pogojevati dostave v potrošnikovo stanovanje, saj ta dostavljavcu ni dolžan omogočiti vstopa.

Zagotavljanje konkurenčnosti

Med epidemijo covida-19 je slovenska trgovina dokazala, da se je sposobna pravočasno in učinkovito odzvati na še tako nepredvidljive razmere in zagotavljati nemoteno oskrbo prebivalstva. A razmere ostajajo zaostrene, izzivi se kopičijo. Težave, ki tarejo mednarodno skupnost – ovire v logistiki, energetiki, inflacijski pritiski, kriza v Ukrajini – se odražajo v neugodnih statistikah, napovedi gospodarskega okrevanja pa se poslabšujejo.

Če želimo nemoteno preskrbo trga, bo treba prisluhniti potrebam trgovcev. Ti pričakujejo ukrepe države, primerljive z ukrepi v drugih članicah EU, in tudi v trgovinski dejavnosti okolje, ugodno za inovacije, investicije ter poslovanje, tudi za mala, srednja in mikro podjetja.

Na visoko obremenitev stroškov dela, kar sicer ureja nacionalna zakonodaja, Slovenijo opozarja že OECD. TZS se zavzema za razbremenitev stroškov dela pa tudi sicer zakonodajalcu polaga na srce, da ob implementaciji smernic EU nacionalna zakonodaja ne preseže zahtev evropskih direktiv ali praks v drugih državah članicah, saj to postavlja tukajšnja podjetja v slabši konkurenčni položaj. Slovenija je del skupnega evropskega trga, z globalnim razvojem spletne prodaje pa tega sploh ni več mogoče prezreti. V tem kontekstu bosta v Sloveniji vsekakor pomembni tudi vitkost in optimizacija procesov javne uprave.

Zeleni prehod je priložnost, a za gospodarstvo tudi velik izziv. Trgovska podjetja se srečujejo z dodatnimi administrativnimi obremenitvami (na primer redno vodenje številnih okoljskih evidenc, stroški, organizacijske zahteve). »Za doseganje okoljskih ciljev na ravni države bo ključno,« pravi Mariča Lah, »da so v pripravo izvedbenih ukrepov vključeni predvsem deležniki, ki te ukrepe izvajajo ter zato lahko podajo tudi najbolj optimalne predloge. Za izvedbo strategij na ravni EU in države na področju zelenega prehoda zato pogrešamo več informacij za podjetja v trgovinski dejavnosti glede razpisov in možnosti finančnih virov, ki so za to predvideni.« Trgovci pričakujejo, da bo predsednik vlade povabil TZS in druga gospodarska združenja na pogovore o odprtih vprašanjih.