Do zmanjšanja evropskega zaostanka s pomočjo malim podjetjem

Evropa bi morala za zmanjšanje razvojnega zaostanka za ZDA in Kitajsko povečati naložbe v raziskave in inovacije za 270 milijard evrov na leto, ena od poti za to pa so tudi večje spodbude mikro, manjšim in srednje velikim podjetjem. Tako so na dunajski finančni konferenci ocenili v mednarodni bančni skupini Unicredit, ob predstavitvi letošnjega načrta za ugodnejše financiranje takih podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi, težkega 2,3 milijarde evrov.

V program, ki naj bi dodatno pripomogel k povečanju produktivnosti in pešajoče evropske konkurenčnosti, bo sicer letos vključeno približno 9000 podjetij iz regije, so v Unicreditu napovedali na tradicionalnem finančnem forumu za srednjo in vzhodno Evropo, kjer se je letos zbralo približno 2000 udeležencev iz 45 držav. Unicredit je sicer zdaj v Sloveniji peta največja banka s približno 6,6-odstotnim tržnim deležem.

Regija Srednje in Vzhodne Evrope se sicer ne bo mogla izogniti težavam, ki pestijo nemško in evropsko industrijo, bo pa tudi letos in prihodnje leto rasla hitreje od evropskega povprečja. BDP naj bi se v večini držav povečal po stopnjah med dvema in tremi odstotki (v povprečju za 2,6 odstotka), podobno velja tudi za Slovenijo, kjer je v 2025 in 2026 v povprečju pričakovati približno 2,5-odstotno gospodarsko rast, izhaja iz napovedi,

Nemške težave krčijo izvoz

Analitiki ocenjujejo, da bo ob upadu izvoznih naročil, ki ga najbolj občutijo Madžarska, Češka in Slovenija, letos glavno gonilo rasti domače povpraševanje, zagon gospodarstva pa naj bi spodbujale tudi javne investicije. Kot je ob tem povedala Teodora Petkova, vodja Unicredita za območje Srednje in Vzhodne Evrope, bodo tesne razmere na trgu dela še naprej spodbujale realno rast plač. Zaposlovanje na tem območju sicer še naprej narašča, predvsem po zaslugi novih delovnih mest v storitvah, na drugi strani pa se zaradi težav zahodnih partneric, zlasti v avtomobilski in strojni industriji, že zmanjšuje zaposlovanje v predelovalni industriji. 

Najbolj je zaradi nemških težav na udaru Češka, ki sicer z veliko zahodno sosedo ustvari kar 12 odstotkov svojega BDP. Na globalnem seznamu držav, ki največji delež izvoza ustvarijo z Nemčijo, so vse iz iz območja Srednje in Vzhodne Evrope: Avstrija, Madžarska, Poljska, Slovaška in na šestem mestu Slovenija, z osmimi odstotki BDP, ustvarjenega v trgovanju z  najmočnejšim evropskim gospodarstvom. 

Fiskalni prostor v teh državah se zmanjšuje zaradi potreb po znižanju proračunskih primanjkljajev, rešitev pa je v koriščenju evropskih sredstev, ki lahko spodbudijo naložbe. To velja tudi za Slovenijo, ki bo po po oceni Unicredita letos porabila za pol milijarde evrov sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, kar je približno 0,7 odstotka BDP in tudi več kot lani (300 milijonov oziroma 0,4 odstotka BDP).