Delniški trgi letos pod vplivom geopolitike

Po izjemnem letu 2024 so svetovni delniški indeksi v prvih dveh mesecih letošnjega leta nadaljevali trend rasti, ki pa, podobno kot lani, ni bila povsem enakomerna po vseh regijah. V nasprotju z zadnjimi nekaj leti so v prvih dveh mesecih najvišjo rast dosegle evropske in kitajske delnice, medtem ko so ameriški borzni indeksi, potem ko so sredi februarja dosegli rekordno vrednost, nekoliko izgubili zagon. Glavni razlogi za tako imenovani mini obrat med regijami so nizka vrednotenja evropskih in kitajskih delnic na eni strani ter vpliv podjetja DeepSeek na delnice, povezane z umetno inteligenco, na drugi. Seveda pa na dogajanje na trgu vsekakor vplivajo tudi dejanja ameriške administracije s predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim medijsko najbolj izpostavljenim svetovalcem Elonom Muskom na čelu.

FOTO: Jernej Lasič/triglav Skladi

Kot rečeno, na gibanje borznih indeksov vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi sta vsekakor geopolitika in poslovanje podjetij, predvsem njihove napovedi. Kar zadeva geopolitiko, smo po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA pričakovali veliko dogajanja, tako da nas njegova dejanja na začetku mandata niso zelo presenetila. Kot je napovedal že v predvolilnem boju, je po izvolitvi samo začel izvajati obljubljeno, začenši z napovedjo o uvedbi carin sosedama Kanadi in Mehiki ter, najbolj pričakovano, Kitajski. Uvedba carin je v prvi vrsti namenjena krepitvi ameriškega gospodarstva, kar pa seveda prinaša zvrhan koš negotovosti, povečuje volatilnost na kapitalskih trgih in povzroča skrbi glede morebitnih inflacijskih pritiskov. Posledično se je ameriška centralna banka (FED) odzvala z zaustavitvijo cikla zniževanja obrestnih mer in tako ohranja ključno obrestno mero pri 3,25 odstotka. S tem FED želi uravnotežiti gospodarsko rast in morebitne inflacijske pritiske. V Evropi so bile najpomembnejši politični dogodek predčasne volitve v Nemčiji, kjer se je tehtnica nagnila močno v desno. To pomeni, da lahko pričakujemo bolj ohlapno denarno politiko in povečane pritiske za deregulacijo tako v Nemčiji kot v celotni Evropski uniji. Zmago krščanskih demokratov so vlagatelji na borznem parketu nagradili z optimizmom. Na drugi strani se, kljub borznemu optimizmu, Kitajska še vedno spopada z nepremičninsko krizo, ki se še poglablja. Optimizem potrošnikov ostaja na nizki ravni, negotovost pa še povečujejo napovedane carine za izvoz blaga v ZDA.

primerjava indeksov Foto Zx Igd

Kljub geopolitičnim negotovostim borzni indeksi ohranjajo trend rasti. Glavni razlog za to so odlični poslovni rezultati podjetij, predvsem napovedi poslovanja za leto 2025. V tem delu prednjačijo ameriška podjetja in na tak način upravičujejo doseženo rast delnic v preteklih dveh letih. Ameriška podjetja, vključena v indeks S&P 500, za letos napovedujejo rast dobičkov v višini 15 odstotkov, kar krepko presega povprečno desetletno rast v višini 8 odstotkov. Drugače kot preteklo leto se za letos pričakuje, da bodo podjetja v vseh enajstih sektorjih dosegla nadpovprečno rast dobička, pri čemer bodo še naprej najvišjo rast dosegali v informacijski tehnologiji, zdravstvu in industriji. Torej, če odštejemo rast dobička »veličastnih sedem«, se predvideva, da bo preostalih 493 podjetij, vključenih v indeks, v povprečju doseglo 13-odstotno rast. Po drugi strani je napovedana rast evropskih in kitajskih podjetij nižja kot v ZDA, a še vedno višja kot v preteklih letih, pri čemer za podjetja iz teh dveh regij še zmeraj velja previdnost pri napovedih, predvsem v luči geopolitičnih tveganj. Kljub vsemu se še naprej izkazuje, da je za zdaj vpliv gradnje infrastrukture za razvoj umetne inteligence tako velik in razvejen, da potencialna geopolitična tveganja ne vplivajo na gospodarsko rast in ne zmanjšujejo optimizma med vlagatelji, kar pa ne pomeni, da kratkoročna borzna korekcija na delniških trgih ni izključena.