Delniški trg je podoben učenju jahanja

Kadar vsi udeleženci na trgih mislijo enako, kot recimo lani po začetku brezumne ruske agresije na Ukrajino, se bo nato zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega in nasprotnega.

Resnici na ljubo sem takrat, v nasprotju s prestrašeno množico analitikov, razmišljal, da se »morda sliši čudno, vendar ocenjujem, da je v tem trenutku velikanska večina vojaških in finančnih analitikov pretirano črnogledih in pripisuje premajhno verjetnost optimističnemu scenariju, po katerem lahko pride tudi do nepričakovanega pozitivnega razpleta dogodkov ...« (prim. Delo, Svetovni trg, 7. marec 2022).

Umik ni bil dobra strategija

Kje se torej leto po tistem usodnem dnevu nahajajo delniški trgi? Kako dobro so se odrezali tisti, ki so lani v paniki odprodajali svoje finančne naložbe ali se celo aktivno pozicionirali proti nesrečni Evropi, ki je od konca hladne vojne popolnoma zanemarjala svojo obrambno sposobnost, ki ni znala poskrbeti za energetsko varnost, s čimer je ogrozila svoj izvozni gospodarski model ali celo obstoj najbolj propulzivnega dela evropske industrije?

Koliko vlagateljev je lani verjelo, da se bo na svetovnih trgih zgodil čudežni prebrat? Koliko igralcev na trgu se je takrat identificiralo z naivnim Tedom Lassom, glavnim karakterjem kultne istoimenske športno-humoristične serije? Ted Lasso verjame vase, verjame, da je optimizem supermoč, verjame, da je nemogoče samo beseda, vidi dobro v drugih ljudeh, se zaveda, da optimisti naredijo več in da ni nikoli narobe, če naredimo pravo stvar.

INFOGRAFIKA: Delo

Kako lahko običajni vlagatelji na delniških trgih projiciramo modrost nalezljivega optimista? Ted Lasso bi rekel, da je z delniškimi trgi tako, kot če bi se učili jahanja na konju. Če nam je med jahanjem konja udobno, potem verjetno delamo nekaj narobe. Če vam je med občasnimi močnejšimi padci na delniških trgih udobno, potem verjetno delate nekaj narobe. Če zaradi kratkotrajnih negativnih trendov prehitro skočite s konja in z denarjem v nogavici nadaljujete peš, delate še bistveno bolj usodno napako.

Čas dela za dolgoročne vlagatelje

Globalne delnice so letos v evrih zrasle za 8,5 odstotka, evropske delnice za 9,4 odstotka, italijanske delnice pa celo za 15 odstotkov. Ne samo da so najpomembnejši delniški indeksi danes krepko višje, kot so bili v prvih nekaj tednih in mesecih po začetku vojne v Ukrajini, evropske delnice so od oktobrskega dna poletele za 22 odstotkov, italijanske delnica pa so, mamma mia, eksplodirale za neverjetnih 35 odstotkov in z vključenimi dividendami celo presegle prejšnjo najvišjo vrednost vseh časov.

Dobra novica je, da na delniških trgih ni nikoli prepozno, da naredimo pravo stvar. Mogoče je napočil čas, da se ne spuščamo več v brezglave avanture, s katerimi bi lahko obogateli na hitro, in raje prepustimo času, da naredi svoje ter preizkušeno oplemeniti naše prihranke na dolgi rok.

Tisti pa, ki se odločajo za mesečno varčevanje z metodo povprečnega vložka, se tako ali tako nimajo česa bati. Poglejmo nazorno primerjavo dveh vlagateljev, ki sta v zadnjih dvajsetih letih vlagala v ameriške delnice. Prvi vlagatelj kupuje delnice vsako leto po najbolj ugodni ceni v letu, drugi pa na najslabši dan, po najvišji ceni v letu. Vsako leto vložita na trg tisoč dolarjev prihrankov. Kaj mislite, kakšna bo razlika na koncu? Po 20 letih bo imel prvi na računu privarčevanih za 55.000 dolarjev prihrankov, drugi pa 42.000 dolarjev, povprečni donos prvega znaša 9,2 odstotka, drugega pa 6,9 odstotka letno. Niti približno tako dramatična razlika, kot bi pričakovali, kajne?