Delnice poganja umetna inteligenca

November je bil dober mesec za delnice. Ameriške delnice so se podražile za 5,77 odstotka, merjeno v evrih, evropske za 6,45 in slovenske za 3,80 odstotka. Za večino pozitivnega donosa ameriških delnic (indeksa S&P 500) v letošnjem letu je zaslužnih »veličastnih sedem« – to so Microsoft, Meta, Amazon, Apple, Tesla, Alphabet (Google) in Nvidia.

Obvezniški in delniški trgi

Splošna inflacija v ZDA se je letos znižala s 6,5 na 3,2 odstotka v oktobru in bruto domači proizvod za tretje trimesečje je presegel pričakovanja – rast je znašala 5,2 odstotka namesto pričakovanih 4,9 odstotka, kar je najhitrejša rast v zadnjih dveh letih. Letna stopnja brezposelnosti se je oktobra nekoliko povišala, na 3,9 odstotka.

V ameriškem gospodarstvu sicer opažajo rahlo upočasnjevanje potrošnje, vendar tekoči gospodarski podatki kažejo na neboleče in nadzorovano upočasnjevanje gospodarske aktivnosti ter tudi inflacije. Posledično je novembrsko rast obveznic gnalo špekuliranje, da so centralne banke najverjetneje večinoma prenehale dvigovati referenčne obrestne mere oziroma da je celo mogoče pričakovati njihovo nižanje v prihodnjem letu. Donosnost do dospetja ameriške desetletne državne obveznice se je v novembru znižala s 4,93 na 4,33 odstotka, donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice pa se je znižala z 2,80 na 2,44 odstotka.

Zniževanje inflacije ob polni zaposlenosti in še vedno solidni gospodarski rasti sta pripomogla k eni izmed najboljših novembrskih donosnosti ameriških delnic v zgodovini.

INFOGRAFIKA: Delo

Veličastnih sedem

Ameriške delnice so se v letu 2023 do novembra podražile za 17,01 odstotka. Veličastnih sedem zastopa kar 29,3 odstotka tržne kapitalizacije indeksa S&P 500 in delnice teh sedmih podjetij so se od začetka 2023 ter do konca novembra podražile za 95,59 odstotka. Najdonosnejša delnica v letošnjem letu je Nvidia, ki se je podražila za 214,78 odstotka. Ključni razlog je glavna tema delniških trgov – umetna inteligenca (UI).

Čeprav je Nvidia znana po izdelavi grafičnih procesorjev, se je med prvimi uspešno lotila proizvodnje mikročipov za podatkovne centre, ki so dovolj zmogljivi za poganjanje nove tehnologije. Alphabet in Amazon hitita z nadgradnjo lastnih podatkovnih centrov z boljšimi čipi, ker njihovi uporabniki storitev v oblaku zahtevajo dovolj procesne moči za izdelavo lastnih orodij z UI. Meta in Tesla uporabljata UI za nadgradnjo obstoječih proizvodov.

Veličastnih sedem ogromno vlaga v orodja umetne inteligence, zato so tudi glavni zmagovalci letošnjega leta. Če iz donosnosti ameriških delnic odstranimo veličastnih sedem, ugotovimo, da so se preostale delnice v indeksu S&P 500 letos pocenile za 3,74 odstotka.

Pogled naprej

Delnice podjetij, ki so pokazala zanimanje za uvedbo tehnologij UI, so v letošnjem letu požele lepe donose. Nedvomno pa je, da njihova največja preizkušnja šele sledi. Podjetja morajo ponuditi uporabne izdelke, za katere bodo gospodinjstva in podjetja pripravljena plačati. Ti izdelki morajo znatno povečati produktivnost ali pa znižati stroške. Če bo povpraševanje dovolj visoko in se bo to tudi odražalo v poslovnih rezultatih podjetij, bodo lahko ta podjetja upravičila trenutna visoka vrednotenja. V nasprotnem primeru pa zelo verjetno sledi popravek vrednotenja teh delnic.

Inflacija se umirja in se počasi vrača k ciljnima dvema odstotkoma, vendar jedrna inflacija ostaja povišana. Zniževanje splošne inflacije nakazuje na ohlajanje gospodarstva, se pa lahko ponovno okrepi, če se podražijo energenti. Z jedrno inflacijo izločimo vpliv hrane in energentov, ki običajno zelo nihajo, zato je smiselno spremljati ta kazalnik. Ta se je v ZDA od letošnjega vrha pri 6,6 odstotka znižala na štiri odstotke, v območju z evrom pa s 5,7 na 3,6 odstotka.

Trgi za leto 2024 pričakujejo nižanje referenčnih obrestnih mer Feda in ECB. Da bi v tako kratkem času začeli nižati referenčne obrestne mere, bi se morali gospodarski kazalniki občutno poslabšati oziroma bi morala nastopiti recesija – višanje stopnje brezposelnosti, popolna ukrotitev inflacije, nižanje rasti plač itd. Trenutno se gospodarstva počasi ohlajajo in se privajajo na višje obrestne mere, zato v tej fazi še ni tehtnega razloga za nižanje referenčnih obrestnih mer – to pa lahko hitro spremenijo zunanji šoki (npr. stopnjevanje napetosti v Ukrajini ali Gazi).