Odmor za centralne banke

Delnice so se oktobra pocenile, in sicer so se ameriške delnice pocenile za –2,17 odstotka (v evrih) in evropske delnice za –3,68 odstotka. Donosnost do dospetja ameriške desetletne državne obveznice se je povišala s 4,57 odstotka na 4,93 odstotka, donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice pa se je znižala z 2,83 odstotka na 2,80 odstotka. Ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) sta se na podlagi boljših podatkov od pričakovanih gospodarskih odločili, da ostanejo referenčne obrestne mere obeh centralnih bank nespremenjene.

Gospodarski podatki

Fed prilagaja denarno politiko na prihajajoče podatke o gospodarski aktivnosti, ki še vedno raste nad pričakovanji. Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem trimesečju povečal za 4,9 odstotka glede na prejšnje četrtletje. Visoko rast BDP je krepila predvsem visoka potrošnja prebivalstva. Trg dela še vedno ostaja zelo zasičen, vendar se ponudba in povpraševanje po zaposlenih počasi uravnavata. Število brezposelnih oseb glede na število prostih delovnih mest se je od prve polovice leta 2022 pri 0,5 do septembra letos zvišalo na 0,7 – to pomeni, da sta pred dobrim letom dni bili na voljo dve prosti delovni mesti na vsako brezposelno osebo, danes pa je le še 1,4 prostega delovnega mesta na brezposelno osebo. Letna rast plač je vrh dosegla julija in avgusta lani pri 6,7 odstotka, do septembra letos pa se je znižala na 5,2 odstotka. Inflacija se je nekoliko umirila, še posebno privlačni so bili podatki iz poletnih mesecev, ko se je splošna inflacija znižala na 3,0 odstotke, do septembra pa se je okrepila na 3,7 odstotka.

Odločitev centralnih bank

Fed prilagaja denarno politiko glede na prihajajoče podatke o gospodarski aktivnosti, ki še vedno raste nad pričakovanji. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Na podlagi še vedno dobrih gospodarskih podatkov se je Fed na zasedanju na začetku novembra odločil, da ostane zgornja meja referenčne obrestne mere nespremenjena pri 5,50 odstotka. Denarna politika v ZDA je že izjemno restriktivna, saj z držanjem povišanih referenčnih obrestnih mer in preko kvantitativnega zaostrovanja ustvarja pritisk na gospodarsko aktivnost in inflacijo. Fed je od začetka kvantitativnega zaostrovanja zmanjšal bilanco stanja za tisoč milijard dolarjev. To pomeni, da ima za tisoč milijard dolarjev manj (večinoma državnih) vrednostnih papirjev. Še vedno pa nadaljuje z manjšanjem bilance stanja za približno 75 milijard dolarjev na mesec. Kvantitativno zaostrovanje je ustvarilo pritisk na dolgoročne donosnosti do dospetja, kar se odraža tudi na ameriški 30-letni državni obveznici, ki se je v oktobru povišala s 4,70 odstotka na 5,09 odstotka. Centralne banke so eden izmed glavnih kupcev državnih obveznic, kar pomeni, da ko centralne banke zmanjšujejo svoj delež vrednostnih papirjev, se zniža povpraševanje po državnih obveznicah, kar vodi v nižje cene obveznic in višjih donosnosti do dospetja.

Tudi ECB se je septembra odločila za ohranitev ravni referenčne obrestne mere pri 4 odstotkih, kar je prvi premor po 10 zaporednih dvigih referenčne obrestne mere. Razlog za nespremenjeno referenčno obrestno mero se skriva v nadaljnjem zniževanju inflacije in upočasnjevanju gospodarske aktivnosti. Eurostat ocenjuje, da se bo splošna inflacija za oktober znižala z 4,3 odstotka na 2,9 odstotka. Udeleženci na trgu spoznavajo, da je ECB bolj ali manj končala z zviševanjem referenčnih obrestnih mer, kar se posledično odraža v nižjih donosnostih do dospetja obveznic.

Pogled naprej

Inflacija v ZDA in evroobmočju se je nekoliko umirila, vendar se zaupanje, da se inflacija vrača k ciljnima dvema odstotkoma, šele vzpostavlja. Za dokončno zmanjšanje inflacije bo najverjetneje potrebno obdobje nižje (od povprečne) gospodarske rasti in omehčanje trga dela. Še vedno je treba počakati, da se bodo začutili celotni učinki trenutne restriktivne denarne politike s povišanimi referenčnimi obrestnimi merami. Centralne banke morajo biti pazljive pri zaostrovanju denarne politike, saj obstaja tveganje čezmernega pritiska na gospodarstvo, če se prehitro poskuša doseči ciljno raven inflacije pri dveh odstotkih. Fed in ECB sta izjemno odvisna od sprotnih gospodarskih podatkov in bi bilo verjetno bolje, da se počasi usmerita bolj v podatke, ki so deloma usmerjeni tudi v prihodnost. Tako lahko vzpostavita dolgoročno vizijo politike obrestnih mer, hkrati pa zmanjšata verjetnost, da se (pre)agresivno odzoveta na tekoče podatke.