Delavska hranilnica – vroča tarča, previdni sindikati

Ljubljana – V lastništvu Delavske hranilnice je prišlo v zadnjem mesecu do nekaj vidnejših sprememb. V sindikatih, ki so največji delničarji hranilnice, že dalj časa dobivajo jasne signale, da sedijo na privlačnih delnicah, a jih bolj kot manjši lastniški premiki skrbi možnost, da bi v posel vskočil kakšen velik igralec, pri čemer omenjajo tudi Petrol.

Cena delnic Delavske hranilnice na trgu SI ENTER je presegla sto evrov, od uvrstitve dalje se je gibala okoli 90 evrov, kljub dokapitalizacijam po sto evrov. Med lastniki se je v zadnjem mesecu pojavilo kar nekaj zanimivih pravnih in fizičnih oseb.

Iz piramid v hranilnico

Med njimi Myworld holdings iz Londona, ki ima 2,24 odstotka delnic. V ozadju družbe naj bi bil Marko Sedovnik, javnosti razmeroma neznan Slovenec, eden vodilnih v družbi Lyoness, ki se po Evropi otepa obtožb, da je nelegalna piramidna shema. Časnik Finance je konec prejšnjega meseca poročal o ponudbi delničarjem, ki je odkupoval delnice po 110 evrov, poslovni časnik je to ponudbo povezal z ljudmi iz slovenskih bančnih krogov in že omenjeno družbo. Sedovnik, ki se je podal tudi med izdajatelje kriptovalut, se pojavlja v tako imenovanih Panamskih dokumentih. O piramidnih shemah in Panamskih dokumentih smo pred časom poročali tudi v Delu.

Poleg omenjene družbe sta se v zadnjem mesecu med novimi lastniki hranilnice pojavila še Max-rent in Vida Olaj Rigler. Vsak je pridobil dobrega pol odstotka delnic. Tema dvema je delnice najverjetneje prodala V. S. Logistika, družba, ki je last Kazahstanca Vladimirja Samarina. Iz lastništva pa sta se umaknila Igor Kohne in Slosys, družba prekaljenega borznika in finančnika Poldeta Poljanška. »Nisem pohlepen in rad mirno spim. Ko sem se odločal za prodajo teh delnic, sem presodil, da razmere v bančništvu ne bodo več tako dobre, kot so zdaj. Zaposlenost kljub našim željam, da bi tako ostalo še 50 let, ne bo večno tako dobra. Če k temu dodamo še hitre spremembe, ki jih v bančništvo prinaša digitalizacija, se mi je zdela ponujena cena za naložbo, ki zame nima strateškega pomena, povsem primerna,« nam je pojasnil Poljanšek.

Kaj bodo storili sindikati?

Da je hranilnica magnet za vlagatelje, se zavedajo tudi sindikalisti. Kako bodo ravnali v luči razmišljanja izkušenega finančnika? Drago Ščernjavič, ki je bil med soustanovitelji Delavske hranilnice in je do januarja letos vodil sindikat državnih organov, svari: »Če sindikati prodajo hranilnico, bo to tako, kot bi si odrezali nogo. Hranilnica je bila ustanovljena zato, da bi v njej zbirali denar, s katerim bi omogočali sindikalno delovanje, plačevali pravno zastopstvo, nadomestila za stavke in podobno.«

Podobno kot Poljanšek ni navdušen nad poslovanjem hranilnice v obdobju po zamenjavi dolgoletnega vodstva, tudi Ščernjavič meni, da bi bile spremembe nujne. Kaj upokojeni sindikalist svetuje aktivnim kolegom, ki upravljajo hranilnico? »Sindikati naj se dogovorijo o tem, kako ravnati ob morebitnem prihodu večjega kupca, denimo Petrola, ki bi ga lahko mikala takšna ustanova. Petrola poslanstvo hranilnice gotovo ne zanima in tudi, če bi ob dobri ponudbi sindikati prodali, bi bilo smotrno ta denar nameniti za novo hranilnico.«