Delala v Sloveniji, plača pa je šla za davke v Italiji

»Reševali smo že 30 ali 40 primerov. Najslabše pa jo je odnesla gospa, ki živi v Italiji in je delala v Sloveniji, a ker ni pravilno prijavila davkov v sosednji državi, je morala plačati kazen, za kar ji je šlo čisto vse, kar je tisto leto zaslužila,« pove odvetnik Boštjan Starc, sodelavec pri evropskem projektu za izdelavo dvojezičnega obrazca, ki bo v pomoč čezmejnim delavcem pri davčni prijavi.

»Po oceni je na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo vsaj 10.000 ljudi – verjetno pa še veliko več -, ki živi v eni državi, dela pa v drugi, in ima težave z davčno prijavo. Obe državi imata povsem drugačen način poročanja o dohodkih, informacij, kako pravilno ravnati, pa ni na voljo,« pojasni Matteo Feruglio, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) v Trstu, ki sodeluje pri evropskem čezmejnem projektu Xborder-Work; tega vodi italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina, partner pa je tudi slovenski zavod za zaposlovanje.



V okviru projekta so izdelali dvojezični obrazec, ki bo v pomoč čezmejnim delavcem, da bodo v skladu s konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Italijo lahko opravili svojo davčno obveznost, kar je za zdaj zelo oteženo. Nikjer trudi ni nobene informacijske točke, kjer bi lahko pridobili informacije. »Na koprskem davčnem uradu, kjer poslujejo tudi dvojezično, je še mogoče dobiti kakšen koristen nasvet, v Trstu pa kaj takega ni pričakovati. Težave imajo celo davčni svetovalci,« povzame besedo odvetnik Boštjan Starc.



Po Ferugliovih besedah se v zadnjem obdobju povečuje predvsem število italijanskih prebivalcev, ki delajo v Sloveniji. »V Italiji ne dobijo informativnega izračuna dohodnine kot v Sloveniji, pač pa morajo davčno prijavo opraviti sami. Če jo pozabijo, ker morda mislijo, da so svojo obveznost že izpolnili s tem, ker je njihov slovenski delodajalec zanje že odvedel davek od dohodka, so v prekršku. In za to odgovarjajo lahko še več let pozneje,« doda Feruglio.

Obrazec za davčno prijavo so testirali pri 30 podjetjih, in se je izkazal za zelo uporabnega, navede sogovornik, a doda, da ima za zdaj le informativno vrednost, saj še ni postal del uradne dokumentacije v eni ali drugi državi. »Pri tem gre za daljše postopke, ki so povezani celo s spremembo predpisov in zakonodaje,« še omeni Feruglio.