Neomejen dostop | že od 9,99€
Večini držav v regiji vzhodne Evrope, med katere je všteta tudi Slovenija, se obetajo nekoliko boljši gospodarski dosežki in projekcije od napovedi v prejšnjih mesecih. Vse države, z izjemo Rusije, naj bi letos dosegle skromno gospodarsko rast. Po drugi strani pa je domače povpraševanje zaradi visoke inflacije, omejitvenih ukrepov denarnih oblasti in znižane fiskalne podpore zdaj manjše, kot je bilo v prvi polovici lanskega leta. To ugotavljajo v skupini Consensus Economics, ki združuje več kot 200 strokovnih in finančnih institucij.
Pri številkah za Slovenijo sta tokrat že vključeni tudi februarski projekciji evropske komisije in Evropske banke za obnovo in razvoj, povprečna napoved gospodarske rasti za letos pa tako znaša 1,2 in za prihodnje leto 2,4 odstotka, kar je sicer na ravni prejšnjih, januarskih napovedi. Bolj zanimive so nove napovedi glede rasti cen pri nas, ki predvidevajo nekoliko hitrejše zniževanje inflacije. Ta naj bi se decembra letos medletno znižala z zdajšnjih približno deset na štiri odstotke – kar je 0,4 odstotne točke manj, kot so analitiki v povprečju predvideli prejšnji mesec – do aprila prihodnje leto pa naj bi se znižala celo na 3,2 odstotka.
Analitiki tokrat za letos predvidevajo izredno hitro zniževanje cen zlasti v vseh treh baltskih državah, ki so imele v prejšnjih mesecih krepko najvišjo, tudi do 25-odstotno stopnjo inflacije. Konkretno v Litvi naj bi letno stopnjo inflacije oklestili z 21,5 odstotka, kolikor je znašala prejšnji mesec, na le 1,4 odstotka v januarju prihodnje leto. Podobne trende napovedujejo tudi v Estoniji in Latviji.
Višjo inflacijo in nižje napovedi gospodarske rasti kot zdaj Slovenija imajo tudi vse štiri višegrajske države, neslavna rekorderka med njimi, pa tudi v okviru EU, je zadnje mesece Madžarska. Ta se zdaj spopada z več kot 25-odstotno letno rastjo cen, ki naj bi se do konca leta znižala na še vedno visokih osem odstotkov.
Nekoliko nižja, blizu 18-odstotna, je zdaj inflacija na Češkem, ki naj bi se do konca leta spustila pod osem odstotkov. Približno podobne so tudi aktualne in napovedane inflacijske številke na Poljskem.
Turčija sicer ostaja absolutna rekorderka pri inflacijskih številkah, glavna vzroka za to sta seveda njena denarna politika in populistično zniževanje obrestnih mer v času visoke rasti cen. Letna inflacija je v tej državi prejšnji mesec presegla 57 odstotkov, do konca leta pa naj bi se znižala na še vedno visokih približno 40 odstotkov, kažejo zadnje napovedi.
Rusija, ki so ji v Consensusu za lani napovedali kar desetodstotno skrčenje gospodarstva, je očitno prenesla posledice vojne in učinke sankcij precej bolje od prvotnih ocen, saj se je njen BDP lani skrčil za le 2,9 odstotka, za letos pa ji napovedujejo še dodaten nekaj več kot dvoodstoten padec BDP. Precej hujše so bile gospodarske posledice agresije za Ukrajino, kjer se je BDP po povprečni oceni Consensusa lani znižal kar za tretjino. Po zdajšnjih projekcijah naj bi se razmere letos stabilizirale, ob sicer zelo šibki, 0,7-odstotni gospodarski rasti. Hkrati se ta država spopada z draginjo in visoko stopnjo inflacije, ki je prejšnji mesec medletno dosegla 26 odstotkov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji