Cene elektrike se letos ne bi smele zvišati

»Razmere v slovenskem elektroenergetskem sistemu se v zadnjem obdobju niso pomembneje spremenile in ne
odstopajo od pričakovanj,« pravi Jurij Klančnik iz Elesa. Robert Golob, prvi mož največjega trgovca Gen-I, tudi zato svari tiste, ki bodo zaradi vremena hoteli dvigniti cene, naj znova premislijo.

Zaradi ugodnejših hidroloških razmer je bila proizvodnja hidroelektrarn v začetku letošnjega poletja sicer res občutno višja kot v nadaljevanju, a taka dinamika proizvodnje hidroelektrarn ni nenavadna. Povprečna dnevna proizvodnja hidroelektrarn, priključenih na prenosno omrežje, je bila v juliju okvirno 35 odstotkov in v avgustu približno 50 odstotkov nižja kot v juniju, kljub temu pa minimalna dnevna proizvodnja hidroelektrarn v tem letu še ni bila dosežena.



Po podatkih Elesa tudi težav z ohlajanjem elektrarn niti v najtoplejših dveh tednih avgusta ni bilo in jih niti ne pričakujejo. V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) je bil sicer v začetku avgusta zaradi povečane porabe hladilnih stolpov izkoristek elektrarne okvirno 5 odstotkov nižji, do nadaljnjih znižanj pa ni prišlo. »Na podlagi obratovalnih podatkov ugotavljamo, da se višina povprečne dnevne proizvodnje sončnih elektrarn v poletnih mesecih ni izrazito spremenila. V avgustu je bila za dva odstotka višja kot julija in približno 8 odstotkov nižja kot junija,« pravi Klančnik.

»Poslujemo dobro, tudi zdaj. Vode je bilo vseskozi dovolj za hlajenje jedrske elektrarne, le hidroelektrarne so imele zaradi nižjih pretokov rek nižjo proizvodnjo. Zdaj pa so se uresničile napovedi o padavinah in znatni ohladitvi. Tako bomo tudi letošnji vročinski val preživeli brez večjih težav, NEK dela na polni moči, to niso izredne razmere,« pravi generalni direktor Gen energije Martin Novšak, ki pa je dodal, da so se dnevne cene elektrike v vročih dneh kar zvišale.



Nižjo proizvodnjo hidroelektrarn nadomeščajo z uvozom elektrike. Če bi se razmere zaostrile, bi zagnali plinsko elektrarno Brestanica. Do zdaj to še ni bilo nujno.

Elektriko bolj izvažamo

Niti višine fizičnega uvoza oziroma izvoza električne energije ne odstopajo od normalnih. »V drugem tednu avgusta smo vse dni z izjemo petka več energije izvozili kot uvozili, v ponedeljek in in v torek pretekli teden pa je bil fizični uvoz višji od izvoza. Ker komentiramo fizične pretoke energije, je tukaj upoštevana celotna proizvodnja NEK,« pojasnjuje Klančnik. Polovica elektrike iz NEK sicer pripada Hrvaški. Klančnik dodaja, da morebitni uvoz sicer ne nakazuje, da slovenski sistem v tem obdobju ni samozadosten, saj so ves čas razpoložljive tudi elektrarne, ki trenutno ne obratujejo, bi pa v primeru ustreznih tržnih razmer lahko začele obratovati.


 

Cene se bodo ustalile

»Kar se cen tiče, je v povprečju na borzah sicer v avgustu mogoče zaznati nekoliko višje ravni kot v juniju in juliju (v povprečju za 10 evrov na megavatno uro), vendar razmer ne ocenjujemo kot kritične. Podobne trende je zaznati tudi na drugih energetskih borzah v Evropi,« še pravi Klančnik.

»Letos je nastal fenomen, kot ga še ni bilo. Vremenske razmere so povzročile izrazito povišanje cen elektrike v severni srednji in zahodni Evropi. V naši regiji pa so bile razmere ugodne,« pravi Robert Golob, predsednik uprave Gen-I. Pojasnil je, da so imeli v Nemčiji tri mesece sušo, visoke temperature, poleg tega ni bilo vetra. To ima za posledico to, da so se cene elektrike v Nemčiji povzpele najvišje po letu 2012 in precej nad povprečjem petih let.

V jugovzhodni Evropi, vključno s Slovenijo in tudi Italijo, pa je bilo v istih treh mesecih dovolj vode in vetra, temperature pa so v povprečju celega obdobja nižje kot lani. »Nobenih težav s preskrbo z elektriko ni, cene pa so nižje od povprečja zadnjih petih let. Cene elektrike v jugovzhodni Evropi poganja le prelivanje višjih cen elektrike v Nemčiji in zahodni Evropi,« pravi Golob in dodaja, da naj tisti, ki trdijo, da je treba v Sloveniji dvigniti cene elektrike, še enkrat premislijo, saj je elektrike na trgu več kot dovolj. Razmere za proizvodnjo so se še izboljšale z ohladitvijo in dežjem.



​Težave v zahodni Evropi imajo še eno posledico. Vsi proizvajalci v jugovzhodni Evropi so lahko izboljšali poslovanje, tudi v Sloveniji, kjer je bilo vroče zgolj tri tedne. »Dva signala se da razbrati. Zaradi suše je bilo pri nas precej napeto. Če bi take razmere trajale še nekaj časa, bi se težave lahko podaljšale in potisnile cene elektrike navzgor. Sicer bi se cene v enem mesecu morale vrniti na normalno raven,« pravi Golob. Dodaja, da so pri tem neznanka le francoske nuklearke, o čemer pa Golob ne želi špekulirati, saj je vreme manjša neznanka. Letos so namreč več nukleark zaradi vročine izključili iz omrežja. Mogoče je, tako kot že v preteklosti, da s ponovnim vključevanjem počakajo in skušajo izsiliti višje cene.

Golob priznava, da so trgovci letos kar trpeli in dva meseca tekli v prazno, pri čemer niso praktično nič zaslužili, a niso niti veliko izgubili. Koristi od vremenskih razmer so imeli proizvajalci elektrike, ne trgovci. Ti namreč zaslužek ustvarjajo s prodajo elektrike, ki ima najnižjo ceno. To je običajno cena na nemških borzah, letos pa se je razmerje obrnilo.

Vročina zmanjša tudi učinkovitost sončnih elektrarn. Golob pravi, da je največja izguba med pet- in desetodstotna in še to v največji vročini. Kljub temu je proizvodnja sončne elektrarne poleti večja, saj so dnevi daljši in je več sonca. Vgrajujejo sicer sončne elektrarne s 17- do 19-odstotnim izkoristkom.