Carine in fiskalna politika

Izrazito politično dogajanje v ZDA in Nemčiji je močno vplivalo na delniške naložbe, da so utrpele izgube po vsem svetu. Svetovne delnice so se v marcu do časa pisanja prispevka (13. 3. 2025) pocenile za 8,7 odstotka (v evrih). Ključni vpliv je začetek trgovinskih vojn, ki jih je sprožila uvedba carin predsednika ZDA Donalda Trumpa. Drugi izjemno pomembni dejavnik na kapitalskih trgih pa je predlog verjetnega naslednjega nemškega kanclerja Friedricha Merza za omilitev pravil o zadolževanju, s čimer bi omogočili višje izdatke za obrambo in spodbudili nemško gospodarstvo.

Carine in nemška fiskalna politika

Trump je 4. marca uvedel 25-odstotne carine na vrsto izdelkov, uvoženih iz Mehike in Kanade, ter 20-odstotne na izdelke, uvožene s Kitajske. Dva dni kasneje je predsednik ZDA zamaknil uvedbo teh carin na 2. april. Trump želi tako zmanjšati število nelegalnih migrantov in količino drog, ki prihajajo iz Mehike in Kanade, oziroma spodbuditi ključna trgovska partnerstva k večjemu nadzoru na mejah. Uvedba carin na kitajske izdelke pa je kot posledica kraje intelektualne lastnine in nepravičnih trgovskih odnosov. 12. marca so ZDA uvedle 25-odstotkov carine na celoten uvoz jekla in aluminija v ZDA, s čimer želijo narediti tuje izdelke manj privlačne ter posledično zaščititi proizvodnjo in spodbuditi nova delovna mesta v ZDA. Države, ki so tarče teh carin, so v večji meri odgovorile s povračilnimi carinami – Kanada je napovedala uveljavitev 25-odstotnih carin na ameriško jeklo in aluminij, hkrati pa so pripravljeni uvesti 25-odstotno dodatno dajatev na električno energijo, ki jo uvažajo ZDA; EU pripravlja protiukrepe za uvoz blaga iz ZDA v vrednosti 26 milijard evrov (kolikor okvirno znaša obseg naloženih ameriških carin na jeklo in aluminij za EU); Kitajska je uvedla 15-odstotne carine na uvoz ameriške pšenice, piščancev in koruze ter desetodstotne carine na sojo, svinjino, govedino in sadje.

donosnostIzbranihDelniskihIndeksov Foto Tt Igd

Konec februarja je na nemških volitvah zmagal Friedrich Merz, ki bo zelo verjetno naslednji nemški kancler. Zgolj nekaj dni po volitvah je napovedal dramatične spremembe v nemški politiki, da bi spodbudil državno potrošnjo, financirano z dolgom. Natančneje želijo izvzeti izdatke za obrambo iz državne ustavne zavore dolga (država lahko porabi le toliko denarja, kot ga prejme, predvsem od davkov in dajatev) in ​​ustvariti 500 milijard evrov vreden infrastrukturni sklad. Na ta način bi lahko Nemčija izdala več dolga za povečanje izdatkov za obrambo, kar je po besedah Merza prioriteta zaradi soočanja Evrope z Rusijo in nezanesljivimi ZDA pod Donaldom Trumpom. Stranka Zelenih, katerih glasovi so potrebni za sprejetje ukrepov, je Merzu in njegovi stranki SPD odrekla podporo, saj zahtevajo večjo porabo denarja za varstvo podnebja, cenovno dostopna stanovanja in ustvarjanje priložnosti za najrevnejše. Prihodnji dnevi so ključni za uskladitev Zelenih in SPD, da se predlog sprejme v parlamentu.

Vpliv na kapitalske trge

Trumpove carine so imele izjemno negativen učinek na ameriške delnice, ki so se v marcu do časa pisanja prispevka pocenile za 10,3 odstotka (v evrih). Največje izgube sta utrpeli finančna industrija (–12,9 odstotka) in sektor trajnih potrošnih dobrin (–12,7 odstotka). V marcu so se pocenile tudi evropske delnice, in sicer za 2,6 odstotka. Najdonosnejši sta bili panogi gradbeništva (+2,3 odstotka) in zavarovalništva (+2,1 odstotka), najmanj donosni pa panogi potovanj (–8,9 odstotka) in potrošnih dobrin (–8,4 odstotka). Napoved dramatičnega premika v nemški fiskalni politiki in pričakovanem višjem trošenju za obrambo je pozitivno vplivala na delnice obrambne industrije – nemški proizvajalec Rheinmetall se je v marcu podražil za 25,7 odstotka. Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice se je na dan Merzeve napovedi zvišala za 30 bazičnih točk, in sicer z 2,49 odstotka na 2,79 odstotka – donosnost do dospetja te obveznice se je v marcu zvišala z 2,40 odstotka na 2,89 odstotka. Dvig zahtevanih donosnosti na državnih obveznicah je posledica večje tveganosti države zaradi višje potencialne zadolženosti. Donosnost do dospetja slovenske desetletne državne obveznice se je v marcu zvišala z 2,94 odstotka na 3,37 odstotka. V marcu se je tudi evro napram dolarju okrepil za 4,6 odstotka. Precej turbulentno je bilo na trgu kriptovalut, ko je predsednik ZDA podpisal odlok o vključitvi kriptovalut med ameriške strateške rezerve, zaradi česar je cena bitcoina poskočila za 9,6 odstotka na 94.000 dolarjev. V prihodnjih dneh pa je sledilo razočaranje, saj ZDA nimajo v načrtu aktivno dokupovati kriptovalut, ampak zgolj dodati tiste, ki jih je država zasegla v okviru kazenskih in civilnih postopkov. Cena bitcoina se je do sredine marca znižala za 11,8 odstotka na 83.000 dolarjev.