Banka Slovenije lajša dostop do posojil ljudem z nižjimi dohodki

Banka Slovenije bo s 1. julijem s spremembo makrobonitetnega ukrepa olajšala dostop do potrošniških in stanovanjskih kreditov. Ukrep je sicer namenjen vsem posameznikom in družinam z neto mesečnimi prejemki od minimalne do povprečne plače in nekaj nad njo – in jim zvišuje maksimalno anuiteto in maksimalni znesek posojila. Za tiste z neto mesečnimi dohodki nad 1800 evrov sprememb praktično ne bo.

Od novembra 2019 do marca letos, ko je državni zbor spremenil zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, je bila kreditna sposobnost vezana na višino minimalne bruto plače, ki se je medtem nekajkrat zvišala, kar je mnogim otežilo dostop do posojil. BS zdaj kreditno sposobnost kreditojemalcev veže na izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja, s tem pa se od julija naprej znesek minimalne kreditne sposobnosti znižuje z 915 na 745 evrov.

Kreditna sposobnost ljudi bo po novem višja do 169 evrov, saj je ne bo več določala minimalna plača, pač pa mesečni življenjski stroški, ki po zdajšnjem izračunu znašajo 745 evrov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Posledično se z novimi pogoji kreditiranja povečuje maksimalna možna mesečna anuiteta; za posameznike z minimalno plačo z nič na 133 evrov, za tiste z neto dohodki do 1400 evrov je lahko anuiteta višja za skoraj 170 evrov, potem pa se počasi znižuje.

Zvišanje kreditne sposobnosti se bo občutno poznalo tudi pri maksimalnih zneskih potrošniških posojil in stanovanjskih posojil. Posamezniki z minimalno plačo, ki doslej do njih sploh niso imeli dostopa, bi po novem lahko najeli za blizu devet tisoč evrov potrošniškega in dobrih 25 tisoč evrov stanovanjskega posojila. Pri posameznikih z neto dohodki 1400 evrov se ta zneska povečujeta za dobrih 11 tisoč oziroma 32 tisoč evrov.

Kot je razvidno iz priložene tabele, se znatno povečuje tudi kreditna sposobnost družin z neto dohodkom v višini neto povprečne plače. Pri izračunu neto letnega dohodka potrošnika se bodo po novem upoštevali tudi otroški dodatke in nekateri drugi socialnovarstveni prejemki, ki so bili doslej izključeni.

Priložnost za tiste, ki so bili izrinjeni iz kreditiranja

Po besedah viceguvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca želijo s spremembami olajšati dostop do posojil vsem tistim, ki so še vedno kreditno sposobni, a so bili doslej izrinjeni iz kreditiranja zaradi velikih dvigov minimalne plače. Nekatere z nižjimi dohodki so sicer banke doslej uvrščale v deset odstotkov dovoljenih izjem. Tudi zato v BS ne pričakujejo občutnejšega povečanja odobrenih posojil.

Zaradi prilagoditve in razrahljanja minimalnih kreditnih standardov je svet BS zdaj tudi znižal delež dovoljenih odstopanj pri novih kreditnih pogodbah z omenjenih desetih na tri odstotke. Uvedel pa je tudi enotno najvišje razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim dohodkom kreditojemalca. To zdaj znaša 50 odstotkov, spremembo pa bodo občutili zgolj posamezniki z neto dohodki nad 2500 evrov, za katere je to razmerje doslej znašalo 67 odstotkov.