Bančne izbrise bo presojal sedemčlanski odbor

Včeraj se je iztekel rok za vložitev predlogov za imenovanje skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi pripravili mnenje, ali so bile razlastitve bančnih vlagateljev ob zadnji sanaciji bank upravičene ali pa so bili ti z izrednimi ukrepi Banke Slovenije oškodovani. Kandidate za člane skupine lahko predlagajo vlada, Banka Slovenije ali neprofitno reprezentativno interesno združenje, ki deluje v najboljšem interesu nekdanjih imetnikov. Vsi bodo, kot kaže, to storili.

Zakon o sodnem varstvu razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank med drugim predvideva možnost ustanovitve skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni, in seveda, kolikšna bi bila ta razlika. Kot je znano, so vlagatelji šestih saniranih bank s temi ukrepi ostali brez 960 milijonov evrov naložb.

Omejitve pri imenovanju

Odbor ima sedem članov, od tega dva na predlog vlade, enega po izbiri Banke Slovenije, tri na predlog reprezentativnega združenja in predsednika. Za člana odbora je lahko imenovan strokovnjak s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije ali vrednotenja sredstev, lahko pa tudi drug strokovnjak, če so njegova znanja po presoji sodišča potrebna. Za člane pa ne morejo biti imenovane osebe, ki so opravljale pregled kakovosti sredstev bank in obremenitvene teste bank ali so izdelale oceno vrednosti sredstev banke.

Prav tako v izbor ne sodijo nekdanji imetniki in osebe, ki jih zastopajo, pa tudi ne člani organa vodenja, nadzora ali revizijske komisije banke ter člani upravnega odbora slabe banke. Poleg tega so izločeni vsi, ki so sodelovali pri zakonskih podlagah za izredne ukrepe, zaposleni na ministrstvu za finance, Banki Slovenije, evropski komisiji in Evropski centralni banki ali Evropskem bančnem organu. Odbor naj bi osnutek predhodnega mnenja pripravil v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje.

Če skupina ugotovi, da je vsem ali le nekaterim razlaščenim bančnim vlagateljem zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda, vlada po zakonu z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila. Zakon predvideva, da se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, vendar le v višini 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska obresti. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu. Če oškodovani razlaščenci ne privolijo v poravnavo, se lahko odločijo za odškodninsko tožbo.

Pot do poravnave

Predsednik Združenja malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković je za Delo potrdil, da so za sodišče pripravili predlog za imenovanje omenjene skupine strokovnjakov, saj se že ves čas zavzemajo za možnost poravnave, čeprav se jim omejevanje na 60 odstotkov odškodnine ne zdi pravično. Je pa bilo po Stankovićevih besedah težko najti primerne kandidate, saj so bili mnogi strokovnjaki delničarji NKBM, ki je bila prav tako sanirana.

Na ministrstvu za finance so že v začetku julija objavili javni poziv za zbiranje kandidatur za člana odbora za izdelavo predhodnega mnenja po zakonu o sodnem varstvu, ki se je po podaljšanju iztekel 5. avgusta.

Na ministrstvu odgovarjajo, da postopki tečejo, po naših neuradnih informacijah pa je državno odvetništvo predlog na sodišče menda že vložilo. V Banki Slovenije so z odgovori o tem prav tako skopi. »V Banki Slovenije imamo možnost imenovati enega predstavnika v skupino strokovnjakov, ki jo omenjate. Odločitev o tem bomo v skladu z zakonskimi roki sprejeli v prihodnjih tednih,« odgovarjajo.