Azbest bi lahko odmaknil začetek gradnje Lonstroffa

Polaganje temeljnega kamna za gradnjo obrata Lonstroffa, ki je v lasti japonske multinacionalke Sumitomo Rubber Industries, bo 17. maja. Predvidoma se ga bo udeležil tudi predsednik Sumitoma Ikuji Ikeda. A vprašanje je, ali se bo takrat lahko gradnja tudi začela. Agencija za okolje (Arso) mora namreč prej izdati okoljevarstveno soglasje. Arso je v tem postopku prejel pripombe od Zveze ekoloških gibanj (ZEG), ki se je vključila kot stranski udeleženec. Kot je pokazal že primer Magne, vstop stranskih udeležencev postopek podaljša, sploh če pride do morebitnih pritožb.

»Gradnja objekta na degradiranem industrijskem območju nekdanje lesne industrije KLI Logatec je zelo problematična,« je dejal predsednik ZEG Karel Lipič. Opozoril je na 114 ton azbestne kritine, ki jo je treba zelo previdno odstraniti, saj so v oddaljenosti 200 metrov tudi stanovanjski objekti: »Odstraniti je treba tudi kontaminirano zemljo in druge nevarne odpadke. Tam je 30.000 ton odpadkov. Iz dokumentov ni jasno, kam jih bodo vozili.« Lipič je še dodal, da ne želijo ovirati novogradnje, ampak da se priprave nanjo izvedejo korektno in da ne bodo trpeli okoliški stanovalci zaradi delcev PM10 in hrupa.

Direktor Lonstroffa v Sloveniji Peter Weber je povedal, da imajo v petek z okoljevarstveno organizacijo sestanek: »Pokazali jim bomo, da bomo vse naredili, kot je treba – skladno s predpisi in zakonodajo. Mislim, da bomo uspeli priti do zaključka, da nam bodo dovolili nadaljevanje postopka.« Gradbeno dovoljenje od upravne enote pričakujejo v dveh tednih.

Lonstroff je za tovarno izdelkov iz sintetičnih elastomerov za farmacevtsko in medicinsko industrijo, kjer bo delo dobilo okoli 170 ljudi, zemljišče v Logatcu odkupil od Družbe za upravljanje terjatev bank. Vrednost investicije je 48 milijonov evrov, torej jo bo vlada podprla v višini desetih odstotkov investicije. Od 4,8 milijona bodo 910.000 evrov dobili izplačanih letos, ostalo pa prihodnje leto, je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.

Po njegovih besedah se bodo danes s predstavniki investitorja, med katerimi je izvršni direktor Sumitoma Robber Industries Naofumi Harada, pogovarjali tudi o njihovih načrtih za prihodnost: »Pričakujem, da se bodo japonski lastniki v prihodnjih letih odločali za širitev. Japonski investitorji so se v preteklosti pokazali kot zanesljivi in dolgoročni. Prava je tudi branža, saj je to industrija s prihodnostjo.« Sumitomo Rubber je ocenil, da ima področje izdelkov iz gume za uporabo v medicini velik potencial za rast, zato se bo usmeril v razvoj poslovanja na tem področju, predvsem v Evropi. S tovarno v Sloveniji nameravajo proizvodnjo v Evropi do leta 2020 glede na leto 2016 potrojiti, so napovedali v lanskih načrtih.

Cantarutti ne pričakuje težav pri pridobivanju kadra: »Ljudje iz širše okolice Logatca, ki se vozijo na delo predvsem v Ljubljano in na Obalo, bodo imeli dodatno možnost zaposlitve bližje domu.« Investitorjem so ponujali tudi lokacije na problemskih območjih, vendar so se v Lonstruffu odločili za Logatec tudi zaradi bližine avtoceste in letališča.

Magna: druga in tretja faza skupaj

V bližini teh, a na Podravskem, je pod streho tudi že prihodnja lakirnica Magne. Gre za prvo fazo investicije v Hočah, ki od Arsa potrebuje še okoljevarstveno dovoljenje. Na ministrstvu za gospodarstvo pričakujejo, da bo avtomobilska korporacija drugo in tretjo fazo potrdila in napovedala hkrati, torej obrat za karoserije in sestavljalnico avtomobilov. Prejšnji mesec vodja projekta v Hočah David Adam o drugi in tretji fazi ni želel govoriti, saj je vse odvisno od naročil.

Za prihodnje faze je treba še zagotoviti zemljišča. Po Cantaruttijevih besedah se pogovarjajo še s tremi lastniki: »Nekateri si želijo nadomestnih zemljišč in na nas je, da to poskušamo zagotoviti. Razlastitev je vedno možna, a si ji želimo izogniti in tudi s preostalimi lastniki najti razumen dogovor v mejah mogočega.«

Prebujeni slovenski investitorji

Tako kot Lonstroff je tudi Magna dobila državno pomoč po zakonu o spodbujanju tujih investicij. Do konca mandata pa bi lahko vlada odobrila tudi spodbude nekaterim slovenskim investicijam, in sicer po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. V postopku je namreč pet slovenskih investicij v skupni vrednosti 60 milijonov evrov, ki bi prinesla okoli 270 delovnih mest, je povedal Cantarutti. Investitorji med drugim prihajajo iz kovinskopredelovalne, medicinske in lesnopredelovalne panoge. Poročali smo že, da na državno pomoč upajo v družbi Koles, ki bo v Kočevju postavila proizvodnjo lesenih lepljenih nosilcev za konstrukcije različnih stavb, in v moravškem Termitu, ki namerava v Zagorju postaviti obrat za izdelavo livarskih jeder.

»Opaža se velik interes slovenskih podjetij za investiranje. Pozna se konjunktura ter da imajo podjetja dovolj povpraševanja in sredstev za investiranje,« je dejal Cantarutti.