Alenka Bratušek pričakuje hitrejše končanje gradbenih del

Vlada v četrtek verjetno še ne bo potrjevala spremenjenega investicijskega programa za drugi tir, ker pričakuje skrajšanje roka izvedbe spet na konec leta 2025, kot je bilo določeno leta 2021, je dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. 2TDK je nekaj možnosti za skrajšanje roka našel, generalni direktor družbe 2TDK Pavle Hevka je tako kot rok omenil marec 2026.

Dela na drugem tiru potekajo odlično, je ob robu odprtja kapelice svete Barbare, zavetnice predorograditeljev, dejal Hevka. Kapelico so tokrat postavili v prvem in najdaljšem predoru drugega tira. Predor med naseljem Lokev in dolino Glinščica je dolg 6,7 kilometra, do zdaj je izkopanega 2,3 kilometra.

Hkrati z izkopom na najdaljšem predoru gradnja poteka tudi na drugih lokacijah na trasi. Do zdaj so od skupaj 37,4 kilometra izkopali skoraj 17 kilometrov predorskih cevi. »Na predoru T8 v Dekanih manjka le še sto metrov od skupaj 3808 metrov, predora T3 in T7 sta že izkopana v celoti, medtem ko je na predoru T2 treba izkopati še več kot 4,4 kilometra predora,« je povedal Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, ki s turškimi partnerji gradi drugi tir.

Bratuškova kritična do zmanjševanja rezerv

Hevka je povedal, da so pri gradnji drugega tira do zdaj priznali za 9,5 milijona evrov podražitev, kar pa je manj od doseženih prihrankov, ki jih je za 17,4 milijona evrov. »Ko smo leta 2019 prvič potrjevali investicijski program, smo v projektu namenoma predvidevali relativno veliko rezerv. Kaže se, da je bil to pravi korak ter da bo projekt končan v načrtovanih finančnih in časovnih okvirih. Leta 2019 nihče ni mogel vedeti, da se bodo energenti dražili, da bo vojna, kar vse vpliva na stroške projekta. Za zdaj smo absolutno pod začrtano investicijsko vrednostjo iz osnovnega projekta,« je dejala Alenka Bratušek.

Na fotografiji (z leve): predsednik nadzornega sveta Kolektorja Stojan Petrič, generalni direktor 2TDK Pavle Hevka, direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. FOTO: Leon Vidic/Delo

V prvem investicijskem načrtu je vlada predvidevala za sto milijonov evrov rezerv, a je prejšnja vlada te znižala na 34 milijonov evrov. »To je bilo neodgovorno in nepotrebno zmanjšanje rezerve. Želimo dobiti odgovore, zakaj so tako ravnali,« je dejala ministrica in povedala, da ker še nimajo vseh želenih odgovorov, novelacija investicijskega programa danes verjetno še ne bo sprejeta na vladi. Dodala je, da si v novelaciji še želijo skrajšati roke končanja del in tudi da bo v njej jasno zapisano, da bo Slovenija zgradila drugi tir sama, torej brez zalednih držav. Osnutek noveliranega investicijskega programa, ki še ni sprejet na vladi, predvideva končanje gradbenih del konec junija 2026, medtem ko so po zdaj veljavnem investicijskem načrtu zaključek gradnje predvidevali že konec leta 2025. Hevka je včeraj povedal, da so že našli možnost za skrajšanje rokov za tri mesece na konec marca 2026.

V teh dneh so na obisku v Sloveniji predstavniki Evropske investicijske banke (EIB). Hevka pričakuje, da bo kredit EIB maja na razpolago; za zdaj potrebujejo 220 milijonov evrov, a bodo črpali največji možni znesek 250 milijonov evrov. Bratuškova je dodala, da je EIB že pred štirimi leti odobril posojilo, zato gre izključno za tehnična dogovarjanja: »Zame osebno ni dvoma, da mora biti EIB pri tem projektu zraven, tudi če bi lahko drugače zaprli finančno konstrukcijo.«

Vhod v najdaljši predor na trasi drugega tira iz doline Glinščica. FOTO: Leon Vidic/Delo

Težave s pridobivanjem tujih delavcev

Na gradbišču dela 1100 delavcev, do konca leta jih bo 2000, pravi Hevka, saj začenjajo betonirati notranje obloge in postavljati hidroizolacijo. Zaradi potresa se je v Turčijo vrnilo 58 turških delavcev, ki jih bodo nadomestili z novimi, je dodal.

Predsednik nadzornega sveta koncerna Kolektor Stojan Petrič je poudaril vlaganja v opremo in strokovno osebje v predorogradnji. S tem so nadgradili svoje kompetence. Drugi tir bo tudi referenca, ki bo omogočala tovrstna dela tudi v tujini.

Koncern je leto 2022 končal z 1,1 milijarde evrov prihodkov, pri čemer je donosnost v panogi gradbeništvo najnižja. Izpostavil je lanske visoke podražitve gradbenih materialov, kot so jeklo, bitumen, goriva in »predvsem enormno povečanje cen cementa. To je nerazumno, saj bi od dobavitelja pričakovali razumevanje, Kolektor Construction namreč povečuje količine nabavljenega cementa.«

Letos bo Kolektor prihodke povečal za pet odstotkov, je dejal sogovornik: »Težave pa so v pridobivanju delovne sile, ki nam jo primanjkuje, in sicer tudi zaradi premalo fleksibilne delovne zakonodaje, ki bi omogočala pridobivanje delovnih dovoljenj za tuje delavce. Želim si, da bi se delovna zakonodaja čim prej približala tisti v državah zahodne Evrope.« Kolektor nima težave le pri iskanju tujih delavcev v gradbeništvu, ampak tudi v socialnem varstvu. Zaradi pomanjkanja zaposlenih namreč ne morejo zapolniti vseh postelj v domu za starejše.