
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ko je Donald Trump pred osmimi leti prvič postal predsednik ZDA, se je obisk Sevnice, od koder prihaja njegova soproga Melania Trump, prej Melanija Knavs, povečal za 30 odstotkov. Zdaj ne pričakujejo toliko več turistov, a so pripravljeni. Zasnovali so voden ogled mesta Po poteh prve dame, ki obiskovalce popelje po zgodovini Sevnice in hkrati po poteh, ki jih je kot otrok prehodila trenutno najslavnejša Sevničanka.
Njej v čast in turistom v slast so že pred osmimi leti v slaščičarni Julija, ki jo vodi Franja Krajnc, pripravili torto Melanija. »Tortica je bela, ker je ob prvem nastopu v prvem Trumpovem mandatu Melania nosila belo obleko. Pozlačena je, da dodamo malo glamurja. Vsebuje karamelizirane oreščke, mandljevo kremo, mousse bele čokolade. Zelo smo ponosni na Melanio in na torto. Upamo, da jo je že pokusila, ker njeni bližnji so jo. Tortica tudi večkrat potuje v Ljubljano, kamor jo naročajo. Torta je za Sevnico to, kar je kremna rezina za Bled,« je dejala Franja Krajnc.
Tudi na moški del družine Trump v Sevnici niso pozabili. V piceriji Rondo so zasnovali Tramp (ne Trump) burger. »Po prvi inavguraciji je bilo vse Melania, Melania, Melania … Trump se nam je smilil, in da ne bo kakšne zamere, smo še zanj nekaj naredili,« se je hudomušno nasmehnil Bruno Vidmar. Dejal je, da so od gospe, ki je poznala Trumpovo taščo, izvedeli, da ima zelo rad jedi na žaru, burgerje: »Pa smo naredili burger, na vrhu je sirova frizura, ne manjka feferonček, ker ima Trump rad malo pekoče izjave, zraven smo priložili dolar krompirček. Po poskusu atentata smo na 'ušesu' dodali še kečap.«
Za konec ameriške pojedine se prileže jabolčna pita. Pito Prva dama že nekaj let pripravljajo v pekarni in kavarni Kruhek. Čeprav danes morda pri jabolčni piti najprej pomislimo na državo čez lužo, pa so bila prav jabolka včasih pomembno sevniško izvozno blago. Butično. Danes najboljše sevniške proizvode prodajajo pod blagovno znamko First lady, v kateri imajo dve prvi dami, pojasnjuje referentka za turizem pri Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica Petra Stopar: »To sta sevniška voščenka in modra frankinja. Sevniška voščenka je sorta jabolka, ki so jo nekoč dobavljali na dunajski dvor.« Dišeče rumeno jabolko izjemnega okusa so prodajali po kosih, dodaja sogovornica: »Vsako posebej je bilo zavito v svilnat papir. Modra frankinja pa je avtohtona slovenska sorta vinske trte. Na sevniškem gradu imamo svoj vinograd, v katerem je posajenih 500 trt modre frankinje. Vse imajo svoje botre, ki pridejo na rez, trgatev. Številni obiskovalci pa se udeležijo tudi festivala modre frankinje, ki ga priredimo vsako leto.«
Modra frankinja je našla pot tudi v penine, ki so jih obiskovalci ob januarski Trumpovi inavguraciji pokušali na sevniškem gradu. Predstavile so se kleti Vino Kozinc, Domaine Slapšak in Vina Huba Martinčič. »Vse naše penine so suhe, pridelane s spoštovanjem do tradicionalne metode, predvsem pa iz avtohtonih sort, kot sta žametna črnina in modra frankinja. Penino lahko povežemo z glamurjem in tradicijo. Melania vsekakor živi glamur in spoštuje tradicijo,« je pojasnil Andrej Slapšak iz kleti Domaine Slapšak.
Če so penine del visoke družbe, pa se k sevniški kulinarični kraljici – suhi salami – najbolje poda vino cviček. V Sevnici so leta 1962 pripravili prvo salamijado, tekmovanje za najboljšo suho salamo, ki velja za najstarejšo salamijado v Sloveniji, kot razlagajo v KŠTM Sevnica, in verjetno v Evropi. Pripravijo jo vsako leto 10. marca, na dan mučenikov. Ideja je namreč bila, da če že imajo ženske svoj dan 8. marca, naj imajo moški na dan mučenikov svojo salamijado. Žensk tam ne boste našli. Predsednik Društva salamarjev Sevnica Peter Ivančič je razložil: »Gre za tradicijo, da žensk ne vabimo. Je pa enkrat ena vendarle prišla in dala na vsako mizo štefan vina.« Kot razlagajo na vodenem ogledu Sevnice, je prav to lahko vstopnica za ženske, a danes bi bil štefan vina na vsaki mizi velik zalogaj. V šotoru pred gostilno Vrtovšek, kjer se je rodila prva salamijada, je namreč vsako leto od 700 do 1000 (moških) obiskovalcev. Kot je dejal Ivančič, ocenijo približno 130 salam, ne le slovenskih, salamarji prihajajo tudi iz Hrvaške, Madžarske, Srbije, Nemčije …
Večina tujih turistov v Sevnici je iz sosednjih držav, pojasnjuje Petra Stopar iz KŠTM Sevnica: »Največ iz Hrvaške, sledijo Avstrija, Italija, tudi Nemčija. Lani poleti smo opazili porast turistov iz Nizozemske, prišli so tudi iz Avstralije, Amerike, še najmanj iz Azije.« Najbolj prepoznavna točka je zagotovo sevniški grad, od koder je izjemen razgled na mesto in reko Savo, najdaljšo reko v Sloveniji in hkrati izjemno povezavo s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
»Sava je bila od nekdaj pomembna. Ali za ribolov ali kot transportna pot za splavarstvo, ko še ni bilo železnice,« razlaga sevniški župan Srečko Ocvirk. Dolgo je poplavljala, po izgradnji hidroelektrarn je težav znatno manj. »Ob katastrofalnih poplavah leta 2023 je imelo Posavje bistveno manj škode ali skoraj nič. Tudi sicer je danes Sava v veliko boljšem stanju kot nekoč. Ribji živelj se je razvil v akumulacijskih bazenih in ribiči zelo radi lovijo tu. V Sevnici in Radečah smo tako že gostili nekaj svetovnih prvenstev v ribolovu. S tem dopolnjujemo turistično ponudbo in število obiskovalcev se tudi zaradi tega povečuje,« še pove župan.
V spodnjem toku ima Sava danes eno najdaljših, najlepših in najbogatejših ribolovnih tras v Evropi. Predsednik Ribiške družine Sevnica Sandi Kosmač je zadovoljen, da so ribiči z vsega sveta to že dodobra spoznali in se radi vračajo. Poleg ribolova v več ribnikih, pravi, jih najbolj navdušuje prav ribolov na rekah Savi in Mirni: »Na Mirni imamo muharjenje, lahko pripravimo tudi celodnevno doživetje, tu najdemo denimo sulca. Sava je cela lovna, v njej pa je 36 avtohtonih vrst rib, tako da se za vsakega ribiča nekaj najde.«
Toda nekateri so radi še bolj aktivni. In tudi zanje je Sava idealna, razlaga župan Srečko Ocvirk: »Aktualna postaja obsavska kolesarska pot. Na vzdrževanih brežinah je namreč mogoče kolesarjenje ob reki, poleg tega je kolesarstvo vse pomembnejši način preživljanja prostega časa. Zato smo se pridružili pobudi, s katero želimo vzpostaviti, ne le v Sevnici, ampak v celotnem Posavju, obsavske kolesarske poti. Že zdaj je kolesarjev veliko, delno gre za domačine, delno pa za tranzitne kolesarje, kolesarske popotnike.« Kot pove Ocvirk, so imeli nedavno posvet o potencialu reke Save kot turističnega produkta: »Interes slovenskega in hrvaškega turizma je, da se ob Savi vzpostavi kolesarska pot EuroVelo, kar bi še bolj populariziralo kolesarjenje tukaj.« In povezalo kraje na obeh straneh meje, ki je voda sploh ne pozna. Vse do Srbije.
Ponoči s sevniškega gradu Save ne boste videli, je pa nočni obisk posebno doživetje, pravi Petra Stopar: »Spremlja vas vodnik, pot si osvetljujete z lanterno, grad je v soju sveč. Med ogledom se ustavite in pozdravite zadnjo lastnico gradu Mathilde Arco Zinneberg, ki se zvečer sprehaja po sobanah.« Grofica ima pretresljivo življenjsko in ljubezensko zgodbo, zato predlagajo to doživetje za kakšen romantični zmenek ali darilo za obletnico. »Med vodenimi doživetji je krasen tudi sevniški zajtrk, sestavljen iz najboljših lokalnih živil s certifikatom Sevnica Premium. Sicer pa je v Sevnici vse polno sprehajalnih in kolesarskih poti. Tistim, ki želijo res aktivno preživeti dan, priporočamo vzpon na Lisco, najvišjo točko v občini, kjer na vrhu postrežejo s šmornom oziroma praženjakom, ki ima prav posebno zgodbo,« še svetuje sogovornica.
Lisco (948 metrov nad morjem) dobro poznajo jadralni padalci, obiskovalci jih lahko opazujejo, kako se spuščajo z nje in krožijo nad Tončkovim domom. Planinska pot na Lisco ni zahtevna, za tiste, ki želijo več izziva, pa bo zanimiva zavarovana plezalna pot oziroma ferata. Na vrh lahko seveda tudi prikolesarite, največji dogodek pa je praznovanje 1. maja.
Ob prazniku dela je posebno doživetje tudi na bližnjem Lovrencu (722 metrov), ki se vzpenja ob planinski poti nad Velikim Kozjim in Lisco. Travnik pod cerkvijo namreč konec aprila ali v začetku maja prekrijejo modri cvetovi clusijevega svišča ali encijana. Njegovo rastišče so leta 1994 razglasili za naravni spomenik, od leta 2010 pa je tudi del biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Dostop omejuje ograja, ob prvomajskih praznikih območje dodatno nadzorujejo, saj se še vedno najde kdo, ki misli, da mu bo encijan uspeval na domačem vrtu …
Ljubitelji flore bodo na svoj račun prišli tudi v Boštanju, kjer je največje rastišče zavarovanega rumenega sleča, ki mu najpogosteje rečemo azaleja. Rastišče je naravna vrednota državnega pomena in del Nature 2000. Še eno nahajališče azaleje, ki zlato cveti in omamno diši, v občini Sevnica je na Vrhku pri Tržišču.
V Sevnici sta očitno lepota in občutek za lepo vgrajena v okolje. Kdo se ne spomni slavne Jutranjke? Otroška konfekcija iz Sevnice je bila znana po vsej nekdanji Jugoslaviji, v Jutranjki je delala tudi mati današnje prve dame ZDA, ki je menda svoje prve modne korake naredila še kot deklica prav v Jutranjkinih oblačilih. Podjetje je končalo v stečaju, a lepo ni zapustilo Sevnice. Mnoge dame še danes najraje oblečejo spodnje perilo sevniške Lisce, številne noge pa hodijo po svetu obute v čevlje, natikače ali copate Kopitarne Sevnica. Mimogrede, imajo copate s cofki Whitehouse … V Sevnici vam v Stillesu elegantno uredijo tudi dom, tistim, ki imajo več pod palcem, pa v Metaliki opremijo jahto in druga prestižna plovila.
Čeprav do Sevnice (še) ne vodi avtocesta, na kar v občini vztrajno opozarjajo, se ves čas trudijo, da bi bilo življenje ob Savi in Mirni kar se da lepo. »Poleg dobrih zaposlitvenih možnosti nam uspeva zagotavljati primeren, kakovosten bivanjski standard. Tudi zato imamo izravnane priselitve in odselitve prebivalcev,« pove župan Srečko Ocvirk. Morda ravno zato, ker ni avtoceste, se povprečni Sevničan več vozi z vlakom kot preostali Slovenci, dodaja: »Živimo ob železniški progi Zagreb–Ljubljana oziroma Zagreb–Maribor, prometna povezava z vlakom je tako ugodnejša kot v katerem drugem okolju. Zato se veselimo tudi posodobitve železnice.«
Če že ne boste prikolesarili ob Savi, se torej lahko usedete na vlak. In čeravno v Sevnici prevladujejo turisti, ki se tu ustavijo le za uro, dve, največ kakšen dan, je možnosti za umirjen, trajnostni, zeleni turizem precej več, če si le vzamete čas.
Komentarji