Nikar ne hodite na Kope, saj je preveč dobro

Ob prihodu so naju s fotografom pozdravile v belo odete pohorske smreke. Čeprav je bilo tisti dan precej slabo vreme, je bilo na smučišču Kope živahno. Tam je namreč tisti teden smučalo 140 gostov iz Srbije, večinoma družin, v hotelu v bližnjem Slovenj Gradcu pa je bivala skupina iz Bosne in Hercegovine, ki se je dnevno vozila vijugat po pohorskih strminah. Nekoč lokalno smučarsko središče je v zadnjih 20 letih zraslo v največjega turističnega ponudnika na Koroškem, saj na leto ustvari 76.000 oziroma polovico vseh prenočitev v tej regiji.

Tvorca te zgodbe sta poslovna partnerja Boštjan Paradiž in Primož Kotnik, ki sta še kot študenta leta 2003 postala najemnika takrat zaprte restavracije Kope, zdaj pa sta prek družbe Vabo lastnika skoraj celotne ponudbe, ki se je od takrat razvila na tem delu slovenjgraškega Pohorja. Restavracijo Kope sta namreč kmalu odkupila, zatem pa še Lukov dom, ki leži streljaj nižje. Leta 2015 sta po stečaju družbe GTC Kope najela žičniške naprave in jih po treh letih prav tako odkupila. V dobrih dveh desetletjih sta v gorski center vložila približno 25 milijonov evrov, idej in energije za nove naložbe pa jima ne zmanjka, zaradi česar sta nenehno v pogonu in ju je kar težko ujeti skupaj.

Avstrijci in Italijani v Slovenijo na cenejšo smuko

Kope tako že dolgo niso več le smučišče, ampak destinacija, ki poleg snežnih radosti vse leto vabi na raznovrstna doživetja. »Naše geslo je ne hoditi na Kope, ker je preveč fajn,« se pošali Boštjan Paradiž. Kot pravi, se zavedajo, da zgolj možnost smučanja ni dovolj, če želiš pritegniti in zadržati goste za več dni, zato poleg dobrih prog ponujajo različna tekmovanja, dogodke, teambuildinge, dobro kulinariko in glasbeno zabavo.

Največja nočna smuka

Za tiste, ki čez dan nimajo časa ali jim vijuganja po belih strminah nikoli ni dovolj, je tudi zvečer na voljo pet prog. Foto arhiv Vabo

Smučišče Kope se razteza na več kot osmih kilometrih urejenih smučarskih prog, ki so primerne za različne stopnje znanja, imajo pa tudi največjo nočno smuko v Sloveniji, saj je v večernih urah mogoče vijugati po kar petih progah. »Smo družinam prijazno smučišče. Pri nas se smučarski dan ne konča ob 16. uri, ko se ustavijo žičnice,« pove Paradiž. Kotnik pristavi, da imajo prav zaradi pozitivnih izkušenj med gosti veliko povratnikov. Tudi na Kopah so težava vse bolj skromne snežne padavine, zato so prisiljeni v izdelavo tako imenovanega kompaktnega snega.

Smučišče Kope se razteza na več kot osmih kilometrih urejenih smučarskih prog, ki so primerne za različne stopnje znanja. Foto arhiv Vabo

Prav milejše zime so hkrati razlog, da so v zadnjih treh letih veliko denarja vložili v poletni turizem, saj je njihov cilj izenačiti poletne in zimske prihodke; razmerje med njimi zdaj znaša 35: 65. Lani so končali dobrih 10 milijonov evrov vredno naložbo v štirisedežnici Kopnik in Pahernik ter vlečnico Velika Kopa, razširili so tudi proge in dodali nove. Po Paradiževih besedah so jim večje zmogljivosti in proge samo decembra lani prinesle skoraj dvakrat več obiska kot decembra 2023. Takrat so imeli 15.800 smučarjev, lani v istem obdobju pa 29.000. Smučišče lahko dnevno sprejme do 3800 obiskovalcev in še okoli 1000 nočna smuka. Ob robu smučarskih prog poleti načrtujejo kolesarske steze, na vrh pa se je mogoče s kolesom dvigniti tudi z žičnicami. Postavili so adrenalinski park in pot med krošnjami. Prav zaradi teh vlaganj se je lani poleti turistični obisk že povečal.

Udobje v objemu lesa, kamna in stekla

Tik ob vstopu na smučišče je včasih stal planinski dom. Od leta 2023 pa je tu na novo zgrajen Grmovškov dom, ki ponuja 150 udobnih štirizvezdičnih sob, v deluxe sobah je mogoče najti tudi savno in jacuzzi. Naložba v Grmovškov dom in pripadajoči Holcer pub v koroškem macesnovem lesu, kamnu in steklu je znašala 5,4 milijona evrov. Čeprav so cene nastanitev za četrtino višje kakor v drugih njihovih nastanitvah, je Grmovškov dom najbolj zaseden – od decembra do marca več kot 90-odstotno, v nekaterih terminih pa sploh ni mogoče dobiti proste sobe. »To dokazuje, da so gostje za boljšo storitev pripravljeni tudi več plačati,« meni Kotnik.

Prenovljeni Grmovškov dom je kljub višjim cenam zelo zaseden, tako da v nekaterih terminih ni mogoče dobiti proste sobe. Foto arhiv Vabo

Skupaj s partnerji zdaj njuno podjetje Vabo v bližini gradi še 33 luksuznih apartmajev, ki naj bi bili končani do maja letos. Paradiž pove, da načrtujejo tudi energetsko prenovo Lukovega doma malo nižje od smučišča in hotela Vabo v Slovenj Gradcu. Že aprila pa naj bi začeli za Grmovškovim domom graditi velnes center z bazenom, kjer bodo lahko gostje preživljali dneve tudi ob slabšem vremenu. Gorski center dobrega počutja sicer že imajo v sklopu Lukovega doma.

Vabo trenutno razpolaga s približno petsto posteljami, z novimi naložbami pa se bodo zmogljivosti še povečale. »Naša prednost je, da je vse v naši lasti – od nastanitev, žičnic, izposoje smuči, gostinskega lokala in tako naprej –, s čimer ustvarjamo dovolj prihodkov, da lahko vlagamo in ta denar pustimo v lokalnem okolju,« recept za rast razloži Paradiž in doda, da so jim pri tem pomagali tudi državni razpisi. In čeprav so v polnem naložbenem zagonu, s Kotnikom priznavata, da novih idej ne zmanjka. Razmišljata že o garažni hiši, kampu za avtodome, pa o hotelu s pokrito dvorano, ki bi omogočil boljše možnosti za priprave športnikov. Paradiž zagotav­lja, da si prizadevajo biti čim bolj trajnostni tudi pri gradbenih materialih.

Doslej so bili poleg domačega njihovi ključni trgi Srbija, Hrvaška, BiH, zdaj pa promocijo usmerjajo še na srednjeevropske.

Akademija gorskega žara

Na Kopah že več let slovijo tudi po tem, da znajo združiti smuko in zabavo. Tako v hladnejšem delu leta ob koncih tedna prirejajo koncerte znanih slovenskih, hrvaških in srbskih glasbenikov, za kar ponujajo tudi tako imenovane »boom pakete«. Obiskovalci najprej smučajo ali tečejo na smučeh, zvečer uživajo v glasbenih ritmih in nato še prenočijo na Kopah. Ker se marsikdo tudi samo pripelje na koncert, lahko pevci, kot je bil januarja Petar Grašo, pritegnejo celo do 1500 obiskovalcev.

V hladnejšem delu leta ob koncih tedna prirejajo koncerte znanih slovenskih, hrvaških in srbskih glasbenikov. Foto Ales Ursej/ Knmedia

Med dogodki, ki jih čez leto organizirajo na Kopah, so prav tako teambuildingi za podjetja. Med temi je bila lani prava uspeš­nica dvodnevna Akademija gorskega žara, saj so jo izvedli kar 104-krat od približno 150 teambuil­dingov. Udeleženci se na njej učijo, kako pripraviti zrezke – od izbire pravega kosa mesa do tega, kako ga speči na žaru za najboljšo sočnost, mehkobo in aromo. Za peko uporabijo kakovostno domačo govedino s kmetije Paradiž. Poleg tega spoznavajo tudi druge tehnike žara, primerne za različne vrste mesa, rib in zelenjave. Pri teh dogodkih so gostom na voljo še kolesarjenje, adrenalinske in druge aktivnosti. »Za to ponudbo se večinoma odločajo slovenska podjetja. Na Kope radi pridejo, ker se lahko skrijejo pred dnevnim vrvežem,« pojasni Primož Kotnik.

Rajanje s škratom Holcerčkom

Vsakoletni Holcerčkov festival privabi na Kope približno 4000 obiskovalcev. Še zlasti je zanimiv za otroke. Foto arhiv Vabo

Dobro je poskrbljeno tudi za najmlajše, ne le pozimi na smučeh, ampak prav tako v polet­nih mesecih. Lahko se podajo na otroško kolesarsko stezo, v adrenalinski park ali na pustolovščino v družbi dobrosrčnega škrata, ki se imenuje Holcerček. Otroci sledijo označeni poti, ki jih vodi do posebnih tematskih točk, kjer spoznavajo zgodbo o Petelinjem jezeru, skrivnostnem Holcerčku, Povodnem možu in skritem zakladu. Cilj je najti ta zaklad, prej pa premagati vse izzive. Vrhunec dogajanja je vsakoletni Holcerčkov festival, ki na ta konec Pohorja privabi približno 4000 obiskovalcev. Poleti na Kope poleg družin največ prihajajo pohodniki, udeleženci šol preživetja v naravi, skupine profesionalnih športnikov in kolesarji, ki se bodisi sami podajo v bike park bodisi odidejo na vodene enodnevne ture. Letos bodo po napovedih Paradiža od 12. do 22. julija prvič gostili tudi kolesarski festival MTB (Flat Out days), ki je največji v Evropi: »Pričakujemo, da bo v desetih dneh Koroško obiskalo od 8000 do 10.000 ljudi.«

Kolesarjenje za vse okuse

Koroška ponuja kolesarske terene za vse okuse – od adrenalinskega gorskega kolesarjenja do cestnega in celo vrtenja pedalov v rudniških rovih. Foto arhiv Vabo

Prav kolesarjenje je na Koroškem v zadnjih letih doživelo velik razcvet, in to ne le na Kopah. Te so namreč del 75 kilometrov dolge pohorske kolesarske transverzale, ki se razteza od Bolfenka na mariborski strani, torej na vzhodu, do Kremžarjevega vrha na Koroškem. Od Velenja do Otiškega Vrha pa po delu trase opuščene železnice poteka kolesarska pot Štreka. Bolj adrenalinski kolesarji se lahko odpravijo vrtet pedale v rove nekdanjega rudnika v Mežici. Več kot pet kilometrov dolgo edinstveno podzemno pot iz ene doline v drugo je mogoče prevoziti v spremstvu vodnika in soju naglavnih svetilk. Hribovita Koroška pa seveda ponuja tudi druge adrenalinske vzpone in spuste.

Da se kolesarski turizem pospešeno razvija, priznava tudi lastnik prvega gorskokolesarskega hotela v Sloveniji Ekohotel Koroš na Koroškem Dušan Štrucl - Dixi. Leta 1995 so kupili prelepo ekološko kmetijo Koroš in jo spremenili v majhen hotel z ekološko domačo hrano, specializiran za gorsko kolesarjenje. »Zanimanje za kolesarjenje je vse večje, s tem pa je vse več tudi ponudnikov, ki ciljajo na te goste,« opaža Štucl, ki meni, da je ta dejavnost po priljubljenosti že prehitela smučanje. »Seveda je tudi tu turistični obisk zelo odvisen od vremena. Gostje se pozimi za zdaj še ne odločajo za kolesarjenje, a z globalnim segrevanjem se kolesarska sezona podaljšuje,« pravi.

Motor za celotno regijo

Ekohotel ima deset sob in na leto ustvari približno 2500 prenočitev, največ avgusta. Gostje v povprečju ostanejo tri do štiri dni. Večinoma prihajajo tujci – Avstrijci, Nemci in Švicarji, v zadnjem času pa je vse več obiska iz višegrajske skupine. »Kolesarski turisti se večinoma ne vračajo, saj iščejo vedno nove lokacije, ki jih še niso izkusili,« ugotavlja Štruc in doda, da pri njih še vedno več kot polovica gostov vozi klasična gorska kolesa, drugod pa že prevladujejo električna, zelo modna so tudi tako imenovana gravel kolesa, makadamkarji. »Nekateri pridejo kar z obema,« pristavi.

Tudi poleti je v prijetnih temperaturah pohorskih gozdov na voljo veliko aktivnosti in doživetij. Foto arhiv Vabo

V Turističnoinformacijskem centru Slovenj Gradec (TICSG) ugotavljajo, da so Kope največji turistični ponudnik v regiji in da pomembno vplivajo na razvoj te gospodarske panoge v regiji. »Gostje, ki prihajajo na Kope ali v hotel Vabo v Slovenj Gradcu, obiščejo tudi druge znamenitosti v naši občini in regiji. S tem se hkrati krepi obisk na turističnih kmetijah na poti do Kop,« pojasnjuje Marija Lah iz TICSG. Tako tudi v Slovenj Gradcu zaznavajo rast števila gostov, najbolj obiskana zanimivost pa je srednjeveško mestno jedro. Statistični podatki kažejo, da se je turistični obisk na Koroškem od leta 2019 povečal za skoraj četrtino, število prenočitev pa za 15 odstotkov. Dobra polovica je domačih gostov.