Med slivami v Velereču – pripoved o družini in njenem nasledstvu

Sonce si utira pot skozi krošnje starega sadovnjaka. V daljavi je slišati brenčanje čebel, zrak diši po zrelih slivah. Na obronkih Velereča, kjer zemljo obdeluje že več generacij, leži družinska posest, ki ohranja izročilo prednikov in ga prenaša v prihodnost.

Korenine globoko v zemlji

V srcu posestva, med vrstami skrbno vzgojenih dreves, stoji Tijana Škorić. Medtem ko pozorno opazuje plodove, ki so pravkar dozoreli, se spominja zgodb, ki so ji jih še kot deklici pripovedovali starši in stari starši.

»Tu, med temi drevesi, sta se združili tradiciji dveh družin. Oče je prišel iz Like, mama iz Šumadije, tu sta se ustalila in zasadila prve sadovnjake. Posestvo je počasi raslo, nikoli pa se ni spremenil naš odnos do zemlje – ves čas smo jo spoštovali in ljubili.«

Za vso to zgodbo stoji družina. Podjetje vodita Tijana in njen brat Miloš. Vsak ima svojo nalogo, njun cilj pa je isti - ohraniti. kar so ustvarili njuni predniki, in to prenesti v prihodnost. FOTO: Gorda

Velereč, ki leži v osrčju zahodne Srbije, je znan po položnih gričih, rodovitnih dolinah in kristalno čistem zraku. Narava in človek se tu dopolnjujeta že od pradavnine – zemlja je hvaležna vsem, ki jo obdelujejo z ljubeznijo, slive, ki rastejo tukaj, pa nosijo poseben pečat teh krajev. Podnebje z dolgi-mi, toplimi poletji in blagimi jesenskimi nočmi je idealno za zorenje sadja, bližnji gozdovi in reke pa mu že od nekdaj zagotavljajo dodatno zaščito in rodovitnost prsti. Tradicija živi tu v vsakem drevesu, vsaka nova generacija pa vnese nekaj svežine in inovativnosti, ne da bi kakorkoli zmotila naravni ritem.

Med sprehodom po nasadu je v vsaki besedi čutiti ponos. Družina Škorić že več generacij prideluje slive, izbira le najboljše sorte in vsakemu posameznemu sadežu posveti vso pozornost.

»Pri nas se nič ne mudi. Vsako drevo zahteva skrb, vsaka sliva mora biti popolnoma zrela, preden jo poberemo. Zavedamo se, da je kakovost v podrobnostih.«

Sadje z dolgo zgodovino

Sliva pa ni samo sadje – je simbol območja. Tu uspeva že stoletja, njeno vrednost priznavajo tudi daleč onkraj meja regije. Pomen tradicionalne predelave tega sadja je prepoznal celo Unesco in potrdil njegovo kulturno in zgodovinsko vrednost.

»Naša družina je že od nekdaj vedela, kako pomembna je sliva za naše kraje. Ni samo del narave, ampak tudi del naše identitete. Unescova zaščita le potrjuje, da tisto, kar so stoletja počeli naši predniki, v današnjem svetu še vedno nekaj velja.«

Kombinacija tradicije in inovativnosti

V družini Škorić se zavedajo, da je kakovost mogoče doseči le z združevanjem izkušenj preteklih rodov in sodobnih pristopov pridelave in predelave. Zato so v zadnjih letih svoje postopke še izpopolnili. Sledijo svetovnim smernicam, vendar se ne odrekajo tistemu, kar je temelj njihove zgodbe – naravni kakovosti in predanosti vsakemu plodu.

Simbol tega območja je sliva. Tu raste že stoletja. Pomen njene tradicionalne predelave je prepoznal tudi UNESCO in potrdil njeno kulturno in zgodovinsko vrednost. FOTO: Gorda

»Odločili smo se za enosortni pristop – uporabljamo izključno sorto čačanska rodna. Ta ima najboljše lastnosti, njeni aroma in tekstura pa sta natanko to, kar iščemo. Vsaka stopnja pridelave in predelave je strogo nadzorovana, saj vemo, da le tako lahko dobimo izdelek, kakršnega želimo.«

Posebno pozornost namenjajo načinu konzerviranja sadja po metodah, ki ohranjajo bogato aromo in polnost okusa.

»Že od nekdaj je naš cilj, da ustvarimo nekaj drugačnega. Naša vizija ni bila klasična – želeli smo združiti pristnost s prefinjenostjo. In ljubitelji vrhunskih izdelkov so to prepoznali.«

Družinska zgodba, ki traja

Za njihovo zgodbo stoji vsa družina. Trenutno vodita podjetje Tijana in njen brat Miloš. Vsak ima svojo nalogo, njun cilj pa je isti: ohraniti, kar so ustvarili njuni predniki, in to prenesti v prihodnost.

FOTO: Gorda

»Z Milošem sva odraščala s temi sadovnjaki, zato veva, kako pomemben je vsak korak. On se ukvarja bolj z marketingom in razvojem, jaz bolj s strategijo in blagovno znamko, na koncu pa se izkaže, da narediva vse, kar je treba. To namreč ni le služba, to je najino življenje.«

Ko smo zapuščali posest, je sonce počasi že zahajalo in krošnjam dreves nadelo zlate odtenke. Veje so se šibile pod zrelimi plodovi, ki so čakali na obiralce. Tu, na pobočju Velereča, si podajata roke tradicija in družina in skupaj ustvarjata zgodbo, ki traja že več generacij.

Naročnik oglasne vsebine je Gorda