Kavbojka iz Plitviških dolin

Človek mora biti še posebno trdoglav, da pusti službo v Zagrebu in se preseli na zapuščeno liško območje, kjer je več konjev kot prebivalcev, cesta ni asfaltirana in ni mobilnega signala, tvoj najbližji in edini sosed pa živi nekaj kilometrov stran še globlje v gozdu. Petra Gregl, lastnica konjeniškega ranča Wild Spring v pozabljeni liški Stari Kršlji, razlaga tako: »Včasih moraš biti večji konj od konja.«

Nekdanja optičarka, ki se je rodila in odraščala v zagrebški četrti Sigečica, se je pri sedmih letih zaljubila v konje, pri 13 letih začela delati v hlevu na zagrebškem Hipodromu, se udeležila prvega tekmovanja v jahanju pri 16 letih, takoj ko je postala polnoletna, pa je dobila svojega prvega konja Anakrona. Zdaj pri 36 letih ima ranč v Stari Kršlji pri Rakovici blizu Slunja, vodi šolo jahanja in izvaja konjeniške ture do Baraćevih jam za turiste, ki jih vozi s pravim prerijskim vozom.

V Staro Kršljo prispemo opoldne, ko je temperatura okoli ledišča in so vse gozdne poti okoli naselja Rakovičko Selište pomrznjene. Pred pol ure smo se peljali mimo Slunja, še okrog 20 minut vožnje bi imeli do Plitviških jezer. Zavijemo v Rakovico, od koder je še pet kilometrov do table Wild Spring Ranch. Takoj ko ustavimo na dvorišču in izstopimo, si nadenemo bunde, kape in rokavice. Kavbojka Petra Gregl nas pred hišo pričaka v trenirki in s klobukom ter zmajuje z glavo. Povabi nas na kavo in žganje, da se pogrejemo. »Ne morete biti pravi rančarji, če ne spijete slivovke,« pove.

Preverite, kako se živi na ranču s konji in kakšna doživetja so na programu.