
Neomejen dostop | že od 14,99€
Dobra istrska peka je bila odločilna. Ko je Mauricio pripravil svojo specialiteto za slavne goste, ni bilo več dvomov. Vila Batelićevih je postala Šakalov dom.
Pod Labin so začeli prihajati tovornjaki, drug za drugim, skupaj petdeset. V majhno vas se je zgrnilo tristo filmarjev. Kar pozabili so, da so nekatere kadre nameravali snemati v Dalmaciji. Kajti ko so se dobro najedli ter videli lepote Labina, Rabca in okolice, so se odločili ostati tu, v vili Rosa dei Venti. Lastnika Mauricio in Larisa Batelić si niti v sanjah nista mogla predstavljati, da bo njun kompleks vil z bazenom, obkrožen z nasadi oljk, nekega dne na televiziji. Med 90 privlačnimi lokacijami je bil izbran za snemanje ene najbolj priljubljenih Netflixovih serij Šakalov dan (The day of the Jackal), ki je potekalo v oktobru in novembru 2023, organiziral pa ga je filmski studio Embassy Films Croatia, ki je bil prav tako odgovoren za snemanje Iger prestolov v Dubrovniku.
To je bila tretja upodobitev trilerja britanskega pisca Fredericka Forsytha Šakalov dan iz leta 1971 in že v napovedniku serije je mogoče videti razkošje vile v Rabcu. »Lahko preprosto rečem, da imam zasluge za to, da sta tako ugledna televizijska ekipa in igralska zasedba prišli v Labin,« se smeje Mauricio.
V Netflixovi seriji sta Gornji Rabac in njegova okolica Cadiz, Batelićeva vila pa španska vila, Šakalov dom. In ko si ogledate del serije, dobite resnično občutek, kot da ste sredi Španije, glavni razlog za to pa je gotovo sredozemska pokrajina, ki ji vladajo kras, suhozidi in oljke. Ta del Istre je nekaj posebnega prav zaradi pokrajine ter neverjetnih razgledov in modrine. Kar je bil tudi glavni razlog, da so se Batelićevi odločili graditi na tem kraju.
»Kompleks sestavljata dve vili za 20 oseb s prelivnim bazenom in prostranim dvoriščem, ki ga obkrožajo oljčni nasadi in sredozemsko rastlinje. Hiši smo gradili in urejali devet let, večinoma sami, otvoritvena sezona je bila leta 2020. Bilo je prav v obdobju koronavirusa, a smo bili zaradi vseh ukrepov odlično zasedeni in obiskani. To pa zato, ker sta vili na samem, in to se je tedaj iskalo. Vendar ne gre za naše prvo srečanje s turizmom. V tej panogi sva že od nekdaj. Skoraj vsi v Rabcu se že generacije ukvarjajo s turizmom in oddajanjem apartmajev, tudi mi. Pozneje se je to razvilo v počitniške hiše,« Mauricio povzame zgodbo družine Batelić in njihove filmske vile.
Pred petnajstimi leti so najprej v neposredni bližini uredili počitniško hišo Casa Rustica. Prav tako so vse delali sami, kakšnih osem let. Nato so se vrgli v svoj življenjski projekt, ki je več kot turizem. Kajti njihova vila je pravo trženjsko orodje za promocijo celotnega Rabca, Labina in vzhodne obale Istre, ker se tu snemajo različne reklame, to je kraj, kjer se prirejajo manjše, intimnejše, dražje poroke ter snemajo resničnostne serije, pa tudi filmi.
»Poglejte, ko smo hišo končali, nismo razmišljali o tem, da lahko naši vili postaneta prizorišče za filmsko industrijo. Nikomur se nismo javili, ampak smo oddajali vili na klasični način. Nato pa so nas poklicali iz nizozemske ekipe resničnostne serije Sanjski moški. Rekli so nam, da so videli našo vilo na internetu in da jim je zelo všeč za snemanje, ter nas vprašali, ali bi nas to zanimalo. Seveda nas je in tako smo prvič gostili televizijsko ekipo. To je bilo maja 2021,« se spominja Mauricio. V njihovi vili je tedaj bivalo dvajset deklet, ki so se borile za naklonjenost nizozemskega sanjskega moškega. Vse jim je bilo prilagojeno, gostitelj pa je vskočil kot podpora ekipi. Skrbel je za vilo in produkcijo, predlagal lokacije za snemanje in se dogovarjal za vse. To je bil za družino zelo vznemirljiv čas.
»Za nas je bilo nekaj čisto novega in resnično je bilo zanimivo. Po tej izkušnji smo bili pripravljeni za vse, kar je sledilo. Ves čas sem bil na snemanju in sem jim pomagal, kar je bilo treba. Tako je bilo tudi, ko so snemali Šakalov dan. To ni bila velika stvar samo za nas, to je bila velika stvar za vse mesto. Tu v Rabcu je bilo vse polno vlačilcev z opremo in ekipo. Celotna filmska ekipa je štela okrog tristo ljudi in petdeset tovornjakov. Filmski set je bil okrog vile, do katere se v času snemanja ni dalo priti. Seveda, podpisali smo tudi pogodbo, v kateri je bilo določeno, da v javnosti ne smemo govoriti o podrobnostih s snemanja in da se moramo tega dosledno držati. Kot lastnik sem lahko kljub temu spremljal vse, lahko sem spoznal igralce in preostalo ekipo. Na splošno odlična izkušnja,« nam pripoveduje Mauricio. Zaradi serije je bila »zgrajena« še ena vila, velika španska kuhinja, urejen je bil tudi prostor za catering za ekipo in igralce. Vse je bilo na visoki ravni.
»In vse se je naredilo v nekaj dneh. Včasih ne moremo verjeti, da je to naša hiša. Tudi ko smo gledali serijo, smo imeli ta občutek,« se še vedno čudita Larisa in Mauricio, ki sta izkušena najemodajalca. V čast jima je bilo spoznati glavna igralca – britanskega oskarjevca Eddieja Redmayna in špansko igralko Ursulo Corberó, s katerima sta se seveda tudi fotografirala za spomin. Prav posebej jima je pri srcu scena, ko se ta dva igralca srečata v njunem bazenu. »V tej sceni se najlepše vidita okolica vile in razgled, ki je vse očaral,« poudari Mauricio.
Poleg Šakalovega dneva je pozneje na njunem posestvu nastajal tudi film ukrajinske produkcije s skromnejšim proračunom. »To je bila popolnoma drugačna zgodba, ki pa je bila prav tako zelo zanimiva. Na primer, morali bi imeti avdicijo za statiste za mlade pare, ki bi morali biti na sceni ob bazenu kot gostje na filmski poroki. To sceno bi morali snemati v sredo zvečer ob bazenu, v soboto pred tem pa bi morala biti avdicija. Ker pa je bila vremenska napoved slaba, sem jim svetoval, da posnamejo takoj. Težava je nastala, ker ni bilo statistov. Takrat sem poklical sina, ki je srednješolec, in mu rekel, naj najde nekaj mladih parov za statiranje. Na koncu je na snemanje prišlo pol srednje šole. Filmarji niso vedeli, kaj naj s toliko statisti,« se smeje Mauricio, ki pa nam ni izdal, koliko stane najem vile za tako velike projekte. No, ena prenočitev v vili na vrhuncu sezone stane vrtoglavih 1900 evrov.
»Gostje, ki pridejo k nam, pogosto sploh ne zapuščajo hiše. Tu uživajo v miru ob bazenu. Imajo vse, kar potrebujejo, ne ljubi se jim v gnečo na obali,« pravi Larisa. Ker je v kompleksu vil na voljo osem sob z lastnimi kopalnicami in je narejen za 20 ljudi, prihajajo k njim večinoma skupine, v glavnem gre za prijatelje ali širšo družino. Vendar bi brez težav deloval tudi kot manjši družinski hotel. Vendar družina Batelić o tem še ne razmišlja. Trenutno počivajo med projekti, ker sta jim gradnja in urejanje tega kompleksa pobrala veliko energije in časa.
»Skoraj vse smo naredili sami. Mojstri so postavili objekte pod streho, nato pa sem večino stvari delal sam ali z mojstri. Ni mi bilo težko, ker to rad počnem, in želel sem čim bolj sodelovati pri urejanju hiše, to je moja strast,« nam odkriva Mauricio, ki se ne ukvarja samo z oddajanjem. Včasih je delal tudi kot pomorski agent v bližnjem manjšem pristanišču Bršica, v Rabcu ima poleti stojnico in je član lokalnega jadralnega kluba. Aktiven je v Rabcu in okolici. Poleg tega je zelo ustvarjalen in se mu vseskozi porajajo nove ideje za urejanje notranjosti in zunanjosti vil.
»Skoraj vse pohištvo sem izdelal sam s pomočjo našega mojstra. Kupil sem deske in začel. Ravno prav, saj smo imeli veliko časa, ker se je začela pandemija in smo bili ves čas doma. In kaj naj bi počeli?! Nič, lotili smo se pohištva. Pri prvi omari, ki sem jo sestavljal, je šlo malo počasneje, ko smo dojeli, kako se izdeluje, pa je šlo kar samo od sebe. Enako je bilo z mizami. Zelo rad delam take stvari. Prav tako rad zbiram starine, ki jih nato vključujem v prostor.« Zato lahko v minimalistično urejenih prostorih vidimo star lesen sod, na terasi z zunanjo kuhinjo star kotel za žganjekuho, v oljčnem nasadu pa celo star rudarski voziček.
»Ta voziček sem pripeljal, ker je simbol labinskega območja. Vsi moji predniki so bili rudarji in to je spomin nanje. Takih stvari se ne sme pozabiti, veliko mi pomenijo. Vedno iščem takšne predmete, ki imajo globlji pomen zame osebno in ki predstavljajo našo tradicijo,« poudarja ta kreativec. Interier vil je preplet minimalizma, industrijskega dizajna in rustikalnih predmetov. Iz pritličja vodi dvoje stopnišč v preproste spalnice s kopalnicami. Iz vsake je fantastičen pogled na morje. Eno stopnišče je iz vidnega betona, ki ga je sam zbrusil in polakiral, drugo je obloženo s pločevino. Njegova izvedba je zelo zanimiva, z njo pa se je poigral ključavničar. Očitno je tudi on kreativec kot Batelić. Na enem stopnišču je vgravirana slika nage ženske, na drugem morje z okolico. Larisa in Mauricio, ki pozimi, ko ni turistov, rada prebivata v svoji vili, obožujeta take podrobnosti.
»Rad zbiram tudi naplavine in iz njih izdelujem razne predmete,« nadaljuje sogovornik, ko opazujemo njegove stvaritve po zidovih vile. Larisa pa nam pokaže staro okno s polkni, ki so ga izkoristili za odprtino v eni izmed kopalnic, da bi imeli razgled na morje. Mauricio pa ni užival samo pri urejanju interierja obeh vil, posvetil se je tudi vrtnarjenju in bazenu.
»Spomnim se, da so me delavci, ki so tedaj delali pri hiši, čudno gledali, ko sem iskal lokacijo za bazen. Zamislil sem si prelivni bazen, ki se bo navidezno zlil z morjem. Bil sem v hiši z letvijo v roki ter se sprehajal levo in desno, vse dokler nisem našel pravega položaja. Zagotovo so se spraševali, kaj počnem,« se nasmeje ob teh spominih. Vendar je lega bazena zares izvrstna. Ko ste v njem, dobite občutek, kot da imate morje na dlani. Obdajajo ga terase, ker vili stojita na pobočju. Zgradili so suhozide in med njimi uredili gredice, v katerih je zasajeno sredozemsko rastlinje, prevladujejo pa oljke in rožmarin, ki so tu doma od nekdaj in so del stare vasi.
»Najpomembnejše nam je bilo, da okrog vil zasadimo rastline, ki prenašajo naše podnebje in sušo. Naši gostje se najraje zadržujejo okrog bazena, tu prav tako prirejamo poroke. Pogosto pridejo k nam tudi obiskovalci, ki se želijo samo fotografirati. Hiši sta se lepo zlili z okolico,« pravi Mauricio, ki ima še naprej velike načrte. Pred petnajstimi leti je okrog hiše začel saditi oljke, pridobil pa je tudi koncesijo in del zapuščenega zemljišča, ki ga je zdaj kultiviral. Zasadili so približno 750 oljk, ki jim že nekaj let dajejo izvrstno oljčno olje.
»V zadnjem času sem se posvetil kmetijstvu in zdaj so načrti povezani s tem, ker ne morem mirovati. Moram priznati, da mi je bilo v največje veselje obdobje, ko smo urejali vili. Zdaj, ko sta končani, uživam v njiju, ampak pogrešam projekte. Zato še naprej čistim okoliški teren in načrtujem sajenje oljk. Kupili smo tudi dva osla – Roka in Tea, ki ju gostje obožujejo. Rad se ukvarjam z njima in želel bi jih imeti še več. Tako ljubke živali so, kot hišni ljubljenčki. In odlični za vzdrževanje zemljišča. Kakor se staram, me vse bolj privlači ideja o kmetijstvu, bivanju v naravi,« je sklenil Mauricio.
Komentarji