Še vedno pilot, a zdaj zelo velikega »plovila«

Kar nekako zlovešče je zvenela nedavna izjava prvega moža največjega proizvajalca orožja in vojaških letal na svetu Lockheed Martina Jamesa Taicleta, da namerava njihovo podjetje zelo hitro skoraj podvojiti proizvodnjo protioklepnih izstrelkov javelin in da »bodo tak obseg proizvodnje obdržali nekaj let«. Taiclet je tako v pogovoru za CBS News posredno priznal, da ZDA ne pričakujejo hitrega konca vojne v Ukrajini ali pa da pričakujejo celo njeno širitev v še kakšno državo Putinove interesne sfere.

Taicletovo zloveščo napoved kaže jemati resno, ker se je pred dvema letoma enkrat že izkazal skoraj kot prerok. Bilo je leta 2020, ko je prevzel mesto glavnega izvršnega direktorja Lockheed Martina in je med drugim za medije dejal: »To vlogo prevzemam v času, ko so naša država in njeni zavezniki na globalni preizkušnji zaradi novih in nastajajočih groženj.« Poldrugo leto po njegovih besedah se je ena od teh groženj uresničila in Vladimir Putin je začel svoj blitzkrieg proti Ukrajini, ki pa mu ga tudi zaradi odličnih izdelkov Taicletovega podjetja ni uspelo izvesti tako na hitro, kot je s svojim vojaškim štabom sprva načrtoval. Pravzaprav mu to še do danes ni uspelo.

James Taiclet. FOTO: Lockheed Martin

Javeline, ki jih imajo ukrajinski borci zelo radi, ruski tankisti pa nekoliko manj, v Lockheed Martinu proizvajajo že dalj časa in njihova ustaljena letna proizvodnja je bila okrog 2100 kosov. Kar nekaj tega orožja so ZDA takoj po začetku vojne v Ukrajini poslale ukrajinski vojski. Zdaj, tudi zaradi namere ameriškega predsednika Joeja Bidna, da ZDA Ukrajini namenijo nov, ogromen paket vojaške pomoči, pripravljajo vse potrebno, da letno izdelajo štiri tisoč teh učinkovitih prenosnih uničevalcev oklepnikov vseh vrst.

Lockheed Martin bo morda edini zmagovalec

Ni dvoma, da jim bo to povečanje uspelo in da bo Lockheed Martin ne samo zaradi javelinov, ampak tudi zaradi drugega orožja in letal, ki jih izdelujejo, verjetno eden redkih, če ne kar edini zmagovalec spopada med ukrajinskim Davidom in ruskim Goljatom. Vsi so namreč prepričani, da bo 62-letni James Taiclet znal uspešno pilotirati med tehnološkimi zahtevami vojaške industrije, pričakovanji politike in med potrebami vse bolj povezanega mednarodnega zavezništva Nato.

Z vseh teh področij ima namreč bogate praktične izkušnje, saj je svojo kariero začel kot pilot transportnih letal v ameriškem vojnem letalstvu, pred tem pa je diplomiral iz letalskega inženirstva in iz mednarodnih odnosov na ameriški vojaški letalski akademiji. Pozneje je še magistriral na Princetonu iz javnih in mednarodnih zadev. Kot vojaški pilot in letalski inštruktor je naletel pet tisoč letalskih ur in je bil v prvi skupini transportnih letal, ki so jih ZDA v okviru operacije Puščavski ščit leta 1990 na začetku zalivske vojne poslale v Savdsko Arabijo. V tej skupini ni bil samo pilot, ampak je bil kot zelo mlad že odgovoren za varnost in uspešno izvedbo tega prvega transporta.

Po zalivski vojni je izstopil iz vojske in začel poslovno kariero. Najdlje je bil izvršni direktor enega največjih nepremičninskih investicijskih skladov na svetu American Tower Corporation, ki ga je v slabih dveh desetletjih vodenja z dveh milijard dolarjev tržne kapitalizacije povečal na sto milijard, ob tem pa si je pridobil dragocene mednarodne izkušnje. Forbes ga je po tem, ko je iz American Towerja prešel k Lockheedu, ocenil kot menedžerja svetovnega formata, kot skromno in vključujočo osebnost, inženirja, ki se spozna na letalsko in vesoljsko industrijo, kot odličnega internacionalista in kot poznavalca politike in državnih zadev. Vse to ga dela za odličnega »pilota« letala s 110.000-člansko posadko, ki se imenuje Lockheed Martin.