Hitrost avtomatizacije bo odvisna tudi od sosedov

Zaradi avtomatizacije se res zmanjšujejo potrebe po nekaterih poklicih, a veliko več jih bo spremenila. V McKinseyjevem globalnem inštitutu (McKinsey Global Institute) v pred kratkim objavljeni raziskavi o tranziciji delovne sile v času avtomatizacije ugotavljajo, da je pri 60 odstotkih poklicev najmanj 30 odstotkov dela mogoče avtomatizirati.

Globalno gledano velja, da za polovico delovnih procesov obstajajo tehnične možnosti za avtomatizacijo, a do leta 2030 ni pričakovati, da bi se to v resnici tudi zgodilo. Tehnične, gospodarske in socialne posledice bi bile prevelike, ugotavljajo v McKinseyjevem globalnem inštitutu.
 

V zdravstvu se bo odprlo 130 milijonov delovnih mest

Po analizah v 46 državah v svetu, ki prispevajo 80 odstotkov svetovnega BDP, napovedujejo, da bi se v prihodnjih 15 letih lahko avtomatiziralo do 15 odstotkov delovnih procesov, pri čemer bo sprememb več v razvitih gospodarstvih. V Nemčiji na primer 24 odstotkov (v transportu za 34 odstotkov in v kmetijstvu za 30), v ZDA 23, na Kitajskem 16, v Indiji pa devet. »To je povezano z višino plač in te države so tudi bolj naklonjene tovrstnim procesom,« ugotavljajo v inštitutu.

V razvitih gospodarstvih se bodo zmanjšale potrebe po delavcih, ki opravljajo fizična dela in podporne storitve v pisarnah, približno enako bo zaposlenih za delo s strankami, povečale pa se bodo potrebe po profesionalcih, gradbenikih, zdravstvenem osebju, izobraževalcih, vodstvenih kadrih, zaposlenih v kreativnih poklicih in sektorju IT.



Do leta 2030 bo zaradi avtomatizacije poklic zamenjalo od tri do 14 odstotkov delavcev na svetu, kar pomeni od 75 do 375 milijonov ljudi. Velik del preostalih se bo moral prilagoditi, saj bodo morali delati z zelo usposobljenimi stroji in napravami. Mnogi bodo potrebovali višjo stopnjo izobrazbe, drugi bodo delali stvari, za katere bodo potrebovali več socialnih veščin, kreativnosti, čustvene inteligence ter sposobnosti, ki jih je težko avtomatizirati. V McKinseyjevem globalnem inštitutu pričakujejo, da se bo globalno do leta 2030 odprlo 130 milijonov delovnih mest v zdravstvu in zdravstvenem varstvu, in to kljub upadanju števila rojstev, od 20 do 50 milijonov pa v sektorju IT.
 

Najbolj robotizirana je avtomobilska industrija

Raziskava Slovenije ne vključuje, zato smo odgovore o sedanjih razmerah in napovedih iskali na gospodarski zbornici. Glavni ekonomist pri analitiki GZS Bojan Ivanc je povedal, da je zdaj v Sloveniji na 10.000 zaposlenih približno 48 robotov. »V avtomobilski industriji, ki je ena najbolj robotiziranih, pa 636. Tudi farmacevtska industrija postaja vse bolj avtomatizirana, vendar še vedno precej zaposluje. Večja avtomatizacija sploh ne zmanjšuje števila delovnih mest, temveč povečuje potrebe po delavcih, ki opravljajo zahtevnejša opravila,« poudarja Ivanc in dodaja, da so spremembe postopne in odvisne tudi od investicijskega potenciala podjetij za nakup nove avtomatizacije.

Na vprašanje, katera delovna mesta so zdaj najbolj ogrožena, odgovarja, da tista, za katera je zdaj težko pridobiti kader. To so razmeroma preprosta in ponavljajoča opravila, ki pogosto potekajo v težkih razmerah in lahko škodujejo človekovemu zdravju. »Avtomatizirana proizvodnja je še vedno večinoma domena bogatih, razvitih držav, kot so Japonska, Južna Koreja, Nemčija, Švica, kar pomeni, da se teh trendov pri nas ne smemo bati. To so tudi države, kjer je stopnja brezposelnosti najnižja. Ne smemo tudi pozabiti, da je zaradi zmanjševanja števila delovno sposobnih (8000 na leto) pospešek pri avtomatizaciji proizvodnje več kot dobrodošel,« je poudaril Ivanc.
 

Za ogrožene rešitev nove kompetence

V sektorju storitev pa so po njegovem mnenju bolj ogroženi novinarji zaradi uvajanja pametnih algoritmov, zaposleni v finančni industriji, kjer raste ponudba e-bančništva in drugih e-storitev, povezanih s financami. Podobno je v zavarovalništvu, kjer so ogrožena delovna mesta v zalednih službah. Sogovornik pravi, da pametne tehnologije niso edine, ki jim lahko pripišemo negativen učinek na število teh delovnih mest v prihodnje: »Pogosto so v teh dejavnostih tudi veliki pritiski konkurence, kar vodi v združevanje in optimizacijo števila zaposlenih.« Zaposleni v teh dejavnostih se izobražujejo in krepijo druge kompetence, s čimer postanejo konkurenčni tudi za zasedbo drugih delovnih mest.

Kako hitro se bodo delovna mesta pri nas spreminjala, je odvisno od gibanja produktivnosti dela v okoliških konkurenčnih državah in od stroškov dela na enoto proizvoda. »Avtomatizacija povečuje produktivnost, posel pa dobi podjetje, ki je pri svoji ponudbi najbolj konkurenčno. Če se bodo stroški dela pri nas povečevali počasneje kot v soseščini, se trend avtomatizacije ne bo pospešil. Nizka stopnja brezposelnosti in poceni denar na drugi strani povečujeta iniciativo podjetij za vlaganja v več avtomatizacije in digitalizacije. Pocenitev ključnih komponent v robotiki lahko prav tako pospeši vzpon avtomatizacije, vendar se vsaj zdaj cene nekaj ključnih surovin spet povišujejo,« pravi Ivanc.