Banke lani s kar 565 milijoni evrov dobička pred davki

Dobiček slovenskega bančnega sistema pred obdavčitvijo je lani znašal 565 milijonov evrov in je bil za kar petino višji kot leta 2020. Precejšnje povišanje je predvsem posledica dejstva, da je lani večina bank neto sproščala oslabitve in rezervacije, skupaj za 76,1 milijona evrov, medtem ko so jih v letu 2020 neto oblikovale v obsegu 169,6 milijona evrov, ugotavlja Banka Slovenije v mesečnem poročilu o poslovanju bank.  

V centralni banki so sicer mnenja, da bi lanski dobiček bančnega sistema – ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij v (bruto) dohodku – znašal le dobro tretjino dejansko realiziranega. Ob izvzetju predlanskih enkratnih učinkov, povezanih z združitvijo dveh bank, so sicer lani neobrestni prihodki – ob vidnem zvišanju neto opravnin – za 14,1 odstotka presegli predlanske za skoraj 12 odstotkov, pa tudi bruto in neto dohodek sta bila za 4,1 oziroma 11,1 odstotka višja kot v 2020.

Neto obrestni prihodki bank so sicer bili nekoliko nižji kot leto prej (za 2,2 odstotka), a se je medletni zaostanek do decembra postopoma zniževal. Upadanje neto obrestne marže, ki je decembra znašala 1,41 odstotka, se je lani nadaljevalo, vendar se je zlasti v zadnjem delu leta upočasnilo.

Visoka rast stanovanjskih posojil

Bilančna vsota bančnega sistema se je decembra zaradi povečanja vlog nebančnega sektorja na mesečni ravni povečala za kar 703 milijone evrov. Ob 8,1-odstotni medletni rasti je konec leta dosegla 48,3 milijarde evrov. Vloge gospodinjstev so se sicer medletno povečale za 6,8 odstotka in so konec leta znašale 23 milijard 953 milijonov evrov.

Medletna rast kreditiranja se je decembra zvišala, k porastu kreditiranja v lanskem letu je največ prispevala okrepitev stanovanjskih posojil, medletno so se povečala za 9,1 odstotka, in oživitev posojil podjetjem, ki so bila decembra medletno večja za 6,3 odstotka. Za kar petino se je povečal tudi obseg posojil tujcem, obseg potrošniških posojil je bil medletno še naprej nižji, in sicer z 4,6 odstotka.

Banke kapitalsko trdne

Banke so po oceni regulatorja kapitalsko trdne. Količnika skupne kapitalske ustreznosti in navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) sta v tretjem četrtletju lani ostala solidna. Prvi je na konsolidirani osnovi znašal 18,5 odstotka, drugi pa 17 odstotkov.

V Banki Slovenije pri tem ocenjujejo, da »je v večini bank presežek nad kapitalskimi zahtevami zadosten, da bi te bile izpolnjene tudi po uveljavitvi zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja posojil v švicarskih frankih«.

ZBS: Banke bodo ukrepale v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča

Omenjeni zakon sicer začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, to je 26. februarja. Banke bodo na ustavno sodišče vložile pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvrševanja, so danes sporočili iz Združenja bank Slovenije (ZBS).

Po zagotovilih ZBS bodo banke »pravočasno pristopile k izvedbi potrebnih aktivnosti skladno z zakonsko določenimi roki in skladno z odločitvijo ustavnega sodišča,« njihove stranke pa da bodo »ustrezno in pravočasno obveščene tudi prek svojih bank, zato predhoden obisk poslovalnice pred tem ni smiseln.«