Zakaj Slovenci iščejo priložnost na avstrijskem Koroškem

Možnost za napredek in rast podjetja se ne meri zgolj v okviru njegovih geografskih meja, ampak predvsem v pravi intuiciji in želji po iskanju strateških partnerjev, s katerimi je doseganje ciljev lažje in hitrejše. Podjetja se v iskanju novih priložnosti vedno pogosteje povezujejo s tujimi trgi.

In prav avstrijska Koroška, ki jo Slovenci množično poznamo predvsem po njeni turistični barvitosti, postaja uveljavljen in zelo uspešen steber za najrazličnejša podjetniška povezovanja.

Evropska Silicijeva dolina?

Mala dežela na jugu Avstrije je načrtno postala vodilna poslovna, raziskovalna in inovacijska lokacija, kjer so svojo priložnost poiskala različna visokotehnološka podjetja z različnih koncev sveta, na primer IBM, Siemens, Flextronics in Infineon.

Koroško gospodarstvo se namreč osredotoča na močna področja, na katerih so se številna podjetja uveljavila kot vodilna na evropskem ali svetovnem trgu.

Dežela Koroška se je svojih dolgoročnih ciljev, da bi postala nekakšna evropska Slicijeva dolina, lotila strateško. V prvi vrsti z ustanovitvijo ločene družbe za pomoč tujim podjetjem, vlagateljem in zagonskim podjetjem, ki ponuja celovite brezplačne storitve ob vlaganju in naseljevanju podjetij na Koroškem. Pomemben vidik njihove vizije pa je tudi gradnja strateške infrastrukture, ki bo povečala povezljivost z drugimi predeli Avstrije in širše Evrope. Pravo stičišče razvoja in inovativnega povezovanja pa so tehnološki parki v Celovcu ob Vrbskem jezeru in v mestu Beljak. Obe lokaciji sta uspešna modela sodelovanja podjetij z raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami. Naj bo robotika ali obnovljivi viri energije – na Koroškem že na vso moč raziskujejo za prihodnost.

Avstrijska Koroška tako ponuja izjemno priložnost za bistveno hitrejši razvoj idej, proizvodov in storitev, tudi za zagonska podjetja. Posebno široke so te možnosti na področju industrije mikroelektronike, informacijskih tehnologij, robotike in elektronskih sistemov. Postala je celo ena najpomembnejših vročih točk za proizvodnjo mikročipov daleč naokoli. Na to industrijo, ki jo poganjajo ogromna, globalna podjetja, kot sta Infineon in Intel, se lepijo vse panoge, povezane s tehnologijo. Tako je na avstrijskem Koroškem sklenjen celoten krog – od raziskav in razvoja do prodaje.

Slovenska podjetja s skokom čez mejo po nova povezovanja

Avstrija Koroška postaja torej obljubljena dežela za številna večja ali manjša podjetja, ki stremijo k inovacijam in iščejo svoje mesto na svetovnem trgu tudi s smiselnim panožnim povezovanjem. Ni nenavadno torej, da se tudi vedno več slovenskih podjetij spogleduje z možnostjo širitve čez mejo in na območje, ki je za slovenski trg tako pomemben in logistično dostopen.

Priložnosti za prodor na večje trge, partnerstva v raziskavah in za zaposlitev je s kratkim skokom čez nekdanjo mejo res veliko.

Primož Sevčnikar iz podjetja TROIA razmišlja o odprtju izpostave na avstrijskem Koroškem. FOTO: Domen Grögl

Tudi v podjetju TROIA iz Slovenj Gradca se resno poigravajo z možnostmi, ki jih za njihov razvoj in nadaljnjo širitev na nemško govoreči trg prinaša selitev na avstrijsko Koroško. Nastop na tujih trgih jim sicer ni tuj. S programskimi rešitvami za obvladovanje in vzdrževanje premoženja, namenjenimi podjetjem, ki upravljajo obsežne infrastrukture (npr. elektropodjetja, železniška in cestna podjetja), so že leta prisotni na trgih od Baltika do Grčije. Njihov cilj je namreč, da bodo že letos 60 odstotkov svojega prihodka ustvarili zunaj Slovenije.

Primož Sevčnikar, ustanovitelj in lastnik podjetja TROIA, je prepričan, da bi bilo odprtje izpostave na avstrijskem Koroškem za njih pametna odločitev. Ne samo zaradi geografske dostopnosti, čez mejo vidijo tudi možnost sklenitev novih partnerstev z razvojnimi inštituti. Tako bi tudi lažje samostojno prodrli na avstrijski in nemški trg.

»Na teh trgih je velika prednost, če ima tvoje podjetje na koncu imena kratico GmbH (nem. za d. o. o., op. a.). Tudi zato razmišljamo, da bi izpostavo podjetja odprli na avstrijskem Koroškem. Lokacijsko nam je blizu, zato bi bilo tudi logistično veliko lažje. Poleg tega pa nas zanimajo tudi partnerstva z razvojnimi inštituti, kot je Fraunhofer.« Celovški inštitut KI4LIFE Fraunhofer Austria namreč opravlja napredne raziskave na področjih obogatene resničnosti, vizualizacije in upravljanja velikih podatkovnih zbirk, ki so zanimive za podjetje TROIA.

Jernej Dvoršak FOTO: Domen Grögl

Tudi zato se je udeležil ene od številnih konferenc v Celovcu, na katerih predstavljajo možnosti za slovenske podjetnike. »Takšna srečanja niso le izvrstna priložnost za pridobivanje informacij,« pravi Jernej Dvoršak, Slovenec, ki v Celovcu dela za koroško agencijo za spodbujanje investicij BABEG. »So nujna za vzpostavljanje stikov, brez katerih se podjetja težko povezujejo in širijo.«

Simon Pöpperl, predstavnik deželne vlade avstrijske Koroške. FOTO: Domen Grögl

Slovenske družbe se na avstrijskem Koroškem počutijo dobrodošle, kar potrjuje tudi Simon Pöpperl, predstavnik deželne vlade avstrijske Koroške: »Iskreno cenimo slovenske inovacije in zato si tudi želimo, da bi delali skupaj in se učili drug od drugega.«

Spoznajte avstrijsko Koroško, deželo poslovnih priložnosti:

Naročnik oglasne vsebine je Urad koroške deželne vlade