Vse je relativno

Domovina Evropa me osrečuje
in ne, nikoli v svojem življenju ne bom rekla
Mati mnogih Otrok, to je mrakoba in zagrenjenost,
kot zlovoljna starka v dežju je
kar res drži, je,
po svetu so vojne, je trpljenje in je smrt,
toda življenje je kot tabla, sam se odločam, kakšne bucike pripnem,
ne glede na to, kje bom živel, v srcu bom imel kraj, kjer sem odraščal,
včasih požgan, včasih krvav, uničen,
dom bo vedno tam zame
in ne poskušajte me prepričati, da
sreča mine
jasno, da
srečo vidiš že, ko pogledaš v sonce
ali ugledaš mavrico,
poslušaš ptičje petje
morda kdaj
v življenju dežuje
vedno imaš pri sebi dežnik, ko je težko
ni res, da
je po svetu sama groza in vojna
in ja,
srečno življenje imam,
vem, da ne bom resno mislila, če bom kdaj rekla
svet je pust, turoben in poln groze in
včasih je treba brati vrstice od spodaj (navzgor).

Ema Groff, Osnovna šola Vižmarje - Brod, 7. b




_________________________________________

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.