Pomlad narodov – spet na udaru

Poročam z najbolj nevarnega in nepredvidljivega kraja v vesolju – Zemlje. Natančneje iz Bruslja, središča Evropske unije. Položaj ni dober. Begunci vdirajo skozi schengenske meje, primanjkuje nam služb, denarja. A tokrat se ne mislim spuščati v politiko. Tistih – oprostite izrazu – z denarjem obsedenih ljudi ne bom nikoli razumela. Čas je denar, nam pravijo, pa vendar smo prav zdaj lahko priča dvigovanju let delovne dobe. Pogoji za upokojitev so absurdni, pokojnine pa zanemarljivo majhne. Zdi se, da starejši ko smo, bolj se moramo boriti za enakost, svobodo in solidarnost. Z drugimi besedami, boriti se za temeljne človekove pravice.

V Evropi imamo šolstvo dobro razvito. Javne šole delujejo po visokih standardih in, vsaj površinsko, niso plačljive. Prav tako srednje šole. Problem se prvič pojavi na fakultetah, ki so ponekod drage in nedostopne. Službo pa je dandanes vse težje najti. Žalostno je videti, da šola, kjer se učiš reševati življenja (medicinska fakulteta), stane pravo premoženje. S tem želim poudariti sodoben gospodarski problem – pomanjkanje zdravnikov. Veliko je stvari, ki nas morajo gnati k uspehu, a strah ni ena izmed njih.








Pred natančno 171 leti je bila Evropa priča pomladi narodov. Dogajale so se vstaje, demonstracije in upori. Slika ni bila lepa, toda opozarjam vas: zgodovina se BO ponovila. Že zdaj lahko opazujemo vstaje po Evropi. Od globalnih stavk do uporov proti prevelikim cenam goriva v Franciji. Prav tam so se nemiri začeli v zgodovini in tudi v sedanjosti je tako. Smo mar mi – mladina – edini, ki vidimo vzorec? Zgodilo se je, zgodilo se bo še enkrat in dogajalo se bo toliko časa, dokler politiki ne bodo uvideli, da so potrebne resne reforme. Tukaj ne igram svetnice, temveč preprosto navajam dejstva.

Preden zaključim, moram opozoriti na še eno dejstvo. Beg možganov. Metafora za odhajanje izobražene mladine v bolj razvite države zaradi pogojev dela in boljšega zaslužka. Ta problem je danes bolj jasen kot kdaj prej. Z odhajanjem mladine izgubljamo svojo prednost ter inovativnost in na lestvici razvitosti drsimo čedalje niže. Vse se začne in konča z mladimi, saj bomo mi tisti, ki bomo čez 20 let stali na tem, že zdaj uničenem planetu in se trudili rešiti še zadnja drevesa in čebele. Tokrat nagovarjam vas, vodilne organe Evropske unije: »Mar še vedno mislite, da je vse v redu?«

Iz Bruslja za Delo, poročam Ema Železnik


Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
                                                                                                                  
 
___________________

evropski parlament

 Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.