Evropska unija je skupnost držav, ki se povezujejo na najrazličnejših področjih (gospodarstvo, izobraževanje …). Včlanitev v to skupnost je marsikaj doprinesla vsem članicam, a nekatere napake so se pojavljale in se še vedno pojavljajo. Najbolj »in« tema je bila pred nekaj tedni podnebna pravičnost. Mladi so se uprli in po vsej Sloveniji organizirali in uspešno izpeljali tako imenovani »podnebni štrajk«. Podnebje je ena izmed tem, o katerih se prej ni govorilo, a zaradi mlade Grete Thunberg se je mlajša generacija prebudila in sklenila nekaj narediti. Tako pač mladi doživljamo Evropo.
Andrijana Nograšek, OŠ Litija, 8. b FOTO: Osebni arhiv
Kaj pa prst? Zaradi povečanega onesnaževanja se je pojavil kisli dež, ki slabo vpliva na vodo, tla in navsezadnje tudi na nas. Neposredno prek kmetov. Kisli dež se v kapljicah pojavlja tudi v prsti, ta pa v kmetijskih pridelkih, ki jih potem uživamo. Evropska unija bi lahko del finančnih sredstev namenila za čistilne akcije, obvezne za vse ali vsaj večino državljanov. S tem ne bi pripomogli le k zmanjšanju odpadkov, pač pa tudi h krepitvi medsebojnih odnosov. Krepila bi se mreža prijateljev Evrope.
Vsak izdelek bi bil lahko opremljen z mikročipom. Tako bi odvržene odpadke lažje in hitreje pobrali. Pojavi se sicer problem stroška izdelave mikročipov, a težavo bi rešili s pravilno porabo financ. Kar pa je očitno težje, kot se zdi. Moramo res vse gledati skozi očala profita?
Delova Evrošola
Medijska hiša Delo je s projektom Evrošola želela mlade spodbuditi k razmisleku o svojih vtisih in pričakovanjih, povezanih z življenjem v Evropski uniji. Osnovnošolce smo povabili, da nam pošljejo svoje spise na temo Evropa so moji prijatelji in doživetja.
Uredništvo Dela
Mogoče bi lahko uvedli kazni za tiste, ki odvržejo odpadek. Izdelki bi imeli kodo kupca, ki bi se ob nakupu s pomočjo kartice kupca shranila na posebno nalepko. Ljudje bi začeli ločevati, in ne več puščati odpadkov, kjer se jim zdi. Ugotovili bi, da bi za plačevanje kazni porabili več kot za sam izdelek. Mogoče bi bila to priložnost za nova skupna doživetja ali pa le še en neuspešen poskus? Osebno menim, da bi se ljudje poboljšali. Morali bi se, saj nas navadno najbolje vzgaja kazen.
Z nekaj popravki bi bila Evropska unija lahko popolna. Zelo dobro ima organizirane številne projekte, ki jih uspešno izpeljuje. Ima uspešno zdravstvo, a na žalost predolge čakalne vrste. K specialistu ne boš šel zaradi majhnih težav. On je tam, da ti pomaga, in pričakuješ čim hitrejši odziv z njegove strani. Takojšnje pomoči si deležen le v smrtni nevarnosti. Mnogo manj nujnih intervencij bi se zgodilo ob hitrejši pomoči pacientu. Predlagam ustanovitev vsaj kakšne brezplačne bolnišnice. V njej ne potrebuješ zdravstvenega zavarovanja, ob prihodu pa si nemudoma obravnavan. Mogoče bi bilo lahko zaposlenih več uslužbencev in tako bi prišel na vrsto skoraj v trenutku, ko si prišel po pomoč. Če se ljudje začnemo zavedati problemov, nam bo takoj lažje poiskati rešitve. Samo znanje pa ni dovolj za napredek, potrebni so poskusi.
Evropa je svet zase, svet novih stvari in številnih priložnosti. Prek številnih projektov lahko spoznam nove prijatelje. Evropa je kraj, kjer se vsakdo počuti zaželenega, varnega, svobodnega, mirnega. Pojavlja se mnogo vprašanj, ki pa jih lahko pomagamo rešiti tudi mladi. Treba nas je le vprašati. Evropska unija je tu zato, da nam nudi pomoč in oporo. Zato smo se včlanili, kajne?
Andrijana Nograšek, Osnovna šola Litija, 8. b
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
___________________
evropski parlament
Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.