»Počakaj me pri Bowieju«

Plovdiv – Zaradi številnih zgodovinskih, kulturnih in verskih vplivov je Plovdiv že stoletja bogata mešanica raznolikosti, z nazivom evropske kulturne prestolnice pa je mesto doživelo številne lepotne popravke. Plovdiv je tako postalo mesto za razglednice, ustvarjalci kulturnega programa pa želijo ustvariti tudi mesto za ljudi.

Med večje znamenitosti Plovdiva spadajo ostanki antičnega stadiona, okoli stojijo posamezni deli berlinskega zidu, le streljal zraven je šeststo let stara mošeja Džumaja. Na le nekaj metrih se tako ujemata zgodovina in sedanjost, saj antični stadion in mošeja razkrivata zgodovinske vplive rimskega imperija in otomanskega cesarstva, razstava berlinskega zidu pa je eden od projektov evropske kulturne prestolnice 2019.

A nikakor ne gre samo za zid, temveč so na betonu znane risbe nemških in svetovnih (uličnih) umetnikov, ki so berlinski zid uporabili kot prostor za širjenje kreativnih misli, in ne za omejevanje svobode. Zraven so še poslikani trabanti, najprivlačnejši motivi za fotografiranje pa so risbe Davida Bowieja, Iggyja Popa in Louja Reeda. Domačini zato ne pravijo, da se bodo dobili pri mošeji, ampak ti preprosto rečejo: »Počakaj me pri Bowieju.«

Novo življenje za zapuščene stavbe

Ko se obiskovalec spusti še malce naprej po promenadi kneza Aleksandra I., naleti na napis Together – Plovdiv 2019. Naziva evropske kulturne prestolnice niso izbrali mimogrede, ampak ima jasen pomen: povezati raznolikosti mesta. »To je staro mesto z veliko etničnimi skupinami. Evropska kulturna prestolnica je pravi razlog za povezovanje vseh drugačnosti,« je v svoji pisarni pripovedovala Elisa Vasiljeva iz programskega oddelka Plovdiv 2019. »Program smo razdelili v različne platforme; poleg povezovanja različnosti hočemo prebuditi nekatere pozabljene mestne predele in spremeniti njihov namen.«





A obstaja še ena raven programskega načrta – sprostitev in uživanje, kar se dobro ujema s prenovo četrti Kapana v starem delu mesta. Kapana v dobesednem prevodu pomeni past, kar je pravo ime za predel z majhnimi uličicami, kjer se hitro ujameš v zanko veseljačenja dolgo v noč. Med poslikavami in barvitim okrasjem ne manjkajo niti trgovinice z modnimi dodatki (torbice, zapestnice, denarnice, jedilni pripor …) ter pivovarne in frizerski saloni za oblikovanje brade in brkov, zato hipsterska četrt postaja središče za domače in tuje goste.

»Hočemo osvežiti mesto za sproščanje z glasbo in dobro hrano. Naše življenje mora postati prijetnejše in počasnejše,« je rekla Vasiljeva. »Ljudje gredo v Kapano, da se družijo in pogovarjajo, saj je veliko ročnih delavnic s tradicijo in kulturo.«



Novo življenje hočejo vdihniti tudi stavbam stran od ozkega mestnega središča. Za sedež kulturne prestolnice so tako izbrali eno od zapuščenih stavb nekoč živahne četrti s tobačno industrijo. »Organizacijski odbor je v petem nadstropju, spodaj so razstavni prostori, v prvem nadstropju pa vadi plovdivska opera,« je razlagala vodja marketinškega oddelka Radost Ivanova. »Sosednje stavbe ostajajo zapuščene, najbližjo je celo zajel požar. S to prenovo smo želeli pokazali, da lahko zapuščene stavbe uporabimo tudi za kulturo, in ne samo za komercialni namen.«

Le redke politike zanima kultura

Glede na slišane besede je organizatorjem kulturne prestolnice očitno jasno, da za ljudsko korist ni dovolj samo prenova mestnih središč z modernimi hipsterskimi lokali, temveč morajo ponuditi tudi prostor za ustvarjanje, širjenje idej in družbeni razvoj.

V tem letu bodo pripravili tristo projektov s skupno petstotimi dogodki, v organizacijskem odboru je 45 ljudi. Poleg številnih evropskih gostov imajo še japonske, novozelandske in kolumbijske ustvarjalce. Čeprav se trudijo imeti širok program, je pritožb veliko, a prihajajo s tako različnih koncev, da je nemogoče ustreči vsem.



Nekateri lokalni prebivalci se namreč pritožujejo, da so njihove četrti spregledali pri prenovi, politiki bi radi več odmevnih dogodkov za nabiranje populističnih točk, desničarski skrajneži pa bentijo nad preveč liberalnim programom.

»Politiki izkoriščajo projekt za lastno priljubljenost. Bolj ko je odmeven dogodek, več jih pride, saj se hočejo pokazati pred ljudmi, toda mi razmišljamo tudi o dolgoročnih in socialnih učinkih,« je dejala Vasiljeva. V pisarni je zraven prikimavala Denisa Šiškova: »Težko bi izpostavili samo en projekt, saj smo želeli moč dogodkov čim bolj razpršiti. Pri politikih je problem, da najprej pridejo zraven z ene politične strani, potem se hočejo izpostaviti še njihovi tekmeci, toda le redke v resnici zanima kultura.«

Desničarji vidijo grožnjo za vsakim grmom

Osrednji dogodek bo poletni operni festival z več uprizoritvami v starodavnem rimskem gledališču. Veliko ljudi bodo pritegnili tudi tridnevni rokovski festival in nekatere gledališke uprizoritve; ravno v preteklih dneh je v Plovdivu gostoval bolgarski nacionalni teater z Brati Karamazovimi. »Še največji problem je, da ljudje vsak dan pričakujejo dogodek z več tisoč obiskovalci,« je poudarila vodja marketinga Ivanova.

A resnična težava so desničarski nasprotniki. V iskanju grožnje za vsakim grmom so tokrat našli projekt o skupnosti LGBT, zato so z žaljivimi grafiti zmerjali programsko direktorico Svetlano Kujumdžijevo. »Mislili so, da pripravljamo parado ponosa, vendar smo načrtovali zgolj razstavo in pogovorne dogodke,« je Šiškova nejeverno zmajevala z glavo. Tem besedam je Vasiljeva pristavila: »Želeli smo pokazati delovanje skupnosti LGBT na Balkanu, določeni ljudje pa so nas napadli, češ da uničujemo bolgarsko kulturo.«



Presenetljivo malo nesoglasij pa imajo pri denarni delitvi, čeprav tudi iz mariborskega primera leta 2012 dobro vemo, kako velike razdore lahko povzroči finančni primanjkljaj. »Sprva smo imeli nekaj zamud pri prihodkih, toda občinska in državna sredstva smo prejeli v celoti, zato smo kmalu uskladili začetna nesoglasja,« je priznala marketinška direktorica Ivanova. »Toda dobro je, da sponzorji prihajajo kar sami. Še vedno sklepamo nove sponzorske pogodbe, saj so nekateri šele sedaj spoznali, kako velik projekt pripravljamo.«







_______________________

evropski parlament Foto Ep

 Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.