Od Helsinkov do Talina v 20 minutah

Talin – Za povratno potovanje po predoru pod Baltskim morjem med finsko in estonsko prestolnico, ki ju loči 82 kilometrov zračne razdalje, bo treba odšteti 100 evrov. Za letno pa 1000 evrov. Z vlakom, ki bo drvel 300 kilomet­rov na uro, bo človek na drugi strani zaliva v zgolj 20 minutah. Čez zaliv bo prišel hitreje, kot na nekaterih večjih mednarodnih letališčih pride od enega do drugega terminala.

Projekt, ki bo s stokilometrskim predorom pod Baltskim morjem še tesneje povezal sosedi, bo po prvih ocenah stal 15 milijard evrov. Od tega bo 30 odstotkov zasebnega kapitala, 70 odstotkov pa posojila. Polovica denarja bo prišla iz Kitajske, polovica od drugih investitorjev v Evropi in svetu, je povedal idejni oče projekta Peter Vesterbacka, ki je govoril tako hitro kot vlak, ki bi lahko zaradi prevelike hitrosti iztiril.

Iz pogovora o projektu je preklopil na druge teme, tudi na šolstvo, ker si želi rešiti težave tudi na tem področju. Že v naslednjem trenutku je pripovedoval, kako je neki bogat poslovnež iz Singapurja otroka pri petnajstih poslal v finsko šolo, ker je »tukaj šolski sistem normalen«. »Predor je naraven podaljšek tega. Omogočil bo hitro rast. Ne nazadnje smo najbližji sosedi Kitajske, Japonske in Indije. Veliko azijskega denarja priteka.« Idejo o predoru je promoviral v Londonu, Šanghaju, Pekingu in Singapurju, da bi spodbudil potencialne investitorje. Še pomembneje je, je dodal, da je prodajal lokacijo. »Zakaj ne bi ljudje iz Azije pripeljali svojih otrok in delali v somestju Helsinki-Talin?« »Singapur ima najhujši izobraževalni sistem na svetu. Indija ima najvišjo stopnjo samomorilnosti med najstniki.«





Poleg predora prodaja tudi živ­ljenjski slog: »Gradimo FinEst Bay Area. Ustvarjamo središče. Omogočamo rast, cenovno dostopna stanovanja in platformo za univerze Helsinki, Talin in Sankt Peterburg. Zakaj bi ljudje prišli sem? Ker imamo najboljši izobraževalni sistem, čist zrak, nizko stopnjo korupcije, vse deluje. Smo tudi najsrečnejši narod na planetu. Kitajci so nad finskim šolskim sistemom vse bolj navdušeni in so se pripravljeni preseliti, da bi otrokom omogočili takšno življenje.«
 

Stroji še ne brnijo

Štiri postaje bodo med Helsinki in Talinom. Aviapolis, ob letališču Vantaa, od koder bo mogoče s hitrim vlakom do Tamper, Ouluja, Sankt Peterburga in Turkuja. OtaKeila bo domovanje univerze Aalto, regionalno središče z več kot 1000 zagonskimi podjetji. Island bo nov umetni otok s površino od 3 do 5 kvadratnih kilometrov, ki bo od Talina oddaljen le deset minut vožnje. Bo energetsko samozadosten, pa tudi sami bodo pridelovali hrano. Po njem bo mogoče hoditi peš ali kolesariti. Načrtujejo 10.000 hotelskih sob in konferenčno središče. Uradni jeziki na otoku bodo finščina, estonščina, švedščina, angleščina in kitajščina. Predor se bo končal na postaji Ülemiste v Talinu, kjer bodo na voljo hitre povezave z vlaki do Rige, Vilne in srednje Evrope. Postaje bodo domovanje 50.000 ljudi, 20 odstotkov bo študentov, je Vesterbacka nanizal številke. »Radi bi imeli največjo gostoto znanja na svetu,« je poudaril. Približno 150.000 kitajskih študentov naj bi prišlo na Finsko in 40.000 v Estonijo.

Že lani naj bi začeli delati, a leto pozneje stroji še ne brnijo. Pravzaprav do zdaj za predor še niso izkopali niti enega kubičnega metra, ampak Peter Vesterbacka ni zaskrbljen. Prepričan je, da bo projekt dokončan po načrtih. »Vsak dan prodamo nekaj vozovnic,« je navdušeno pokazal aplikacijo na pametnem telefonu in zagotovil, da bo »prvi vlak začel voziti 24. decembra 2024«. »To bo najhitreje rastoče velemestno območje v Evropi,« je dejal samozavestno, medtem ko je srebal kavo in mi hkrati kazal grandiozne načrte. Zlahka sem si ga predstavljala kot premiera ali finančnega ministra, ki bi z velikimi gospodarskimi načrti spremenil svet. V sebi ima ameriško samozavest, da je vse mogoče. Morda upravičeno, saj je Angry Birds ena od najprepoznavnejših blagovnih znamk na svetu. In tako zdaj snuje nov ekonomski model za celotno državo. Pravzaprav dve državi – Finsko in Estonijo. »Ko sem zapustil Rovio, sem rekel, da se bom posvečal večjim stvarem.« Zgradil bo dva predora – vsak bo peljal v eno smer, s čimer bosta Estonija in Finska še bolj povezani in odskočna deska za azijske investicije.


 

V zelje FinEst Linku?

Ideja o predoru, ki bo pod vodo povezoval Helsinke in Talin, ni nova. Že pred leti sta finska in estonska vlada razmišljali o predoru FinEst Link. Ne nazadnje Helsinki in Talin sestavljata gospodarsko območje, na katerem je skoraj 1,5 milijona ljudi in vse večji pretok dobrin ter dnevnih migrantov. Četudi je naraščajoč obseg tovora pozitiven znak, povzroča zastoje in ozka grla v prometu. Po izračunih izvedljivosti projekta FinEst Link se bo letno število potnikov med mestoma do leta 2050 povečalo na 23 milijonov, prevoz tovora pa na 8,4 milijona ton. Skladno s študijo izvedljivosti bi podmorski železniški predor FinEst Link prinesel velike prihranke za tovor – z vidika časa potovanja in stroškov. Študija je pokazala, da bi projekt koristil Estoniji, Finski in Evropi. Gradnja FinEst Linka, ki naj bi trajala 15 let, če bi se začela leta 2025, je ocenjena na 16 milijard evrov. Kljub smelim načrtom je estonska ministrica za gospodarske zadeve in infrastrukturo Kadri Simson dejala, da še ni znano, kako bi projekt financirali in kako realen je.

Vesterbacka je prepričan, da je predor izvedljiv, čeprav je gradnja pod morjem velik inženirski izziv. Tehnologija je od gradnje predora pod Rokavskim prelivom oziroma Evrotunela napredovala, je povedal. »Z novo opremo lahko tak predor zgradimo ekstremno hitro. Ne bo trajalo tako dolgo kot v primeru predora Gotthard v švicarskih Alpah,« je zagotovil. Ta predor bo dvakrat daljši od Evrotunela, ki so ga gradili več kot desetletje. Kako bo Vesterbacki uspel takšen podvig v rekordnem času, glede na to, da trenutno izrisujejo podrobnejši tehnični načrt? »Ne bomo vrtali skozi Alpe, ampak pod morjem. To pomeni, da lahko sočasno vrtamo v osmih smereh – v Talinu in Helsinkih ter na obeh otokih. Gradnja pod morjem je lažja.« Zvrtali bodo dve cevi premera 17 metrov in pol. »Ogledujemo si nove vrtalnike predorov China Railway Engineering Equipment Groupa (Creg), kitajskega podjetja, ki sodeluje pri projektu,« je odvrnil brez omahovanja. Creg je namreč lani naredil največji vrtalnik predorov na svetu. Za gradnjo bodo potrebovali 16 vrtalnikov. »To pomeni, da lahko predor fizično zvrtamo v dveh letih.« Strinjal se je, da je časovnica kratka, ampak »Creg je zgradil več kot 18.000 kilometrov železniških predorov samo na Kitajskem, nekaj dodatnih 100 kilometrov med Finsko in Estonijo ni težava«.
 

Zasebni kapital mnogim ne diši

Politiki Vesterbacke niso jemali resno, dokler niso ustanovili konzorcija za projekt. V njem sta finski podjetji Pöyry, ki je sodelovalo pri gradnji predora Gotthard, in gradbeno podjetje Fyrah. Hkrati so zbirali denar. Lani so dobili prvih 100 milijonov evrov iz Dubaja od holdinga ARJ, marca letos pa sklenili okvirni dogovor s kitajskim skladom Touchstone Capital Partners' Fund za 50 milijonov evrov.

Naredili so tudi študijo vpliva na okolje, ki so jo le nekaj tednov pred našim obiskom na severu poslali pristojnim organom. Čakajo tudi na odločitev vlade, ki je Finska po pomladnih volitvah še ni sestavila. Tako estonski kot finski odločevalci se bojda strinjajo, da je projekt nacionalnega pomena. Vesterbacka pričakuje, da bodo do konca tega leta na Finskem pridobili potrebna dovoljenja za začetek projekta.

Po poročanju finskih medijev so menda s projektom šli v zelje predoru FinEst Link. A je zavrnil očitke: »Projekt smo začeli pred izvedbo študije FinEst Link, za katero so porabili dva milijona evrov in ugotovili, da bi ta projekt lahko stal od 12 do 20 milijard evrov.« Dodal je, da je njihov projekt zaseben in da ga bodo izvedli v razumnem času. Vesterbacka je nekakšen Elon Musk, ampak »mi gradimo dejanske predore«, se je pošalil. »Hyperloop je 'hype' in zdaj se pojavljajo pozivi, da bi slednje regulirali. Če se bo to zgodilo, je malo verjetno, da bo projekt končan. Mislim, da hyperloop ni realističen v našem času, bo pa morda realnost po letu 2030. Mi delamo projekt, ki bo končan veliko prej.« Vladi na obeh straneh Finskega zaliva načeloma ne nasprotujeta zasebnemu projektu. Če mu, so razlogi predvsem ideološki – niso namreč naklonjeni zasebnemu financiranju tovrstnih projektov. »Tako je v vsaki državi,« je dodal Vesterbacka.

Kdo bo gradil predor, še ni znano. Je pa verjetno, da bodo velik del opravili Kitajci, ker imajo s tem ogromno izkušenj. Samo Kitajska in Japonska sta po mnenju Vesterbacke sposobni dostaviti izjemno hitre vlake. »Pogovarjali smo se tudi z evropskimi igralci, saj se zanimajo za projekt, ampak radi bi najnovejšo in najsodobnejšo tehnologijo.« Ocenil je, da se bo investicija v naložbo povrnila v 17 letih in da bodo imeli več kot 10-odstotno notranjo stopnjo donosa (IRR).
 

Konkurenca trajektom

Ko (in če) bo železniški predor FinEst Bay Area z vmesnimi postajami zgrajen, bo konkurenčen tako letališčem kot trajektom, ki zdaj vsak dan večkrat plujejo med Helsinki in Talinom. Tega se nekateri bojijo. Na leto trajekti v lasti štirih ladijskih družb med Helsinki in Talinom prepeljejo 8 milijonov potnikov. V poletni visoki sezoni je iz Talina v Helsinke na voljo kar do 18 odhodov trajektov, ki v špici prepeljejo 20.000 potnikov. Vesterbacka je prepričan, da je konkurenca dobra, saj se lahko tako vzpostavijo novi poslovni modeli. »Z več zasebnega kapitala bi Evropa imela večji nabor denarja za infrastrukturni razvoj. Naš projekt ne bo monopolen. Ne pričakujemo, da trajekti ne bodo imeli več zapolnjenih kapacitet, se bo pa spremenilo njihovo poslovanje.

Ne nazadnje je helsinško pristanišče od leta 2017 najbolj oblegano na svetu in predor pod Baltikom bo omogočil več priložnosti,« je pojasnil. S tem bodo nordijske države tudi bliže svilni poti. Vplival bo tudi na finsko industrijo. Po projekcijah bo finski BDP leta 2024 zrasel za 7,4 odstotka, estonski pa za 12,3 odstotka, je povedal Vesterbacka. Če seveda kitajsko gospodarstvo ne bo raslo s še večjo hitrostjo. »Ampak Finska in Estonija sta majhni državi in si morata prizadevati za hitro rast,« je dodal.

___________________________________________

evropski parlament

Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.