Upam, da s cepljenjem skupaj stopamo proti koncu epidemije

Ljubljana – Uredništvo Dela je skupaj z bralci za Delovo osebnost leta 2020 izbralo Maria Fafangla. Prvi epidemiolog v državi, ki je bogate izkušnje pridobil med izbruhom ebole v Sierri Leone, verjame, da je treba v tem teku na dolge proge, kot opisuje pandemijo, ljudi prepričati, da stopijo skupaj. A tega po njegovem mnenju ni mogoče doseči ne z žuganjem ne s kaznimi. Pravi, da je epidemiolog postal s ciljem »dati vse, kar veš in znaš, da se nekaj spremni na bolje«. Človek, ki smo ga leta 2020 poslušali, mu zaupali in verjeli.

Poznamo vas kot enega najodločnejših in najglasnejših zagovornikov cepljenja proti covidu-19.

Ta pandemija je izziv, kakršen ni bil še noben. Med drugim tudi zato, ker tako zelo neenako prizadene različne skupine ljudi. Če bi vsi neposredno tvegali zelo veliko ob okužbi, bi se povzročitelju gotovo složneje zoperstavili. Tako pa se spopadamo z virusom, ki je za nekoga smrtna obsodba, nekdo drug pa blago simptomatsko posmrka. Polarizacija, ki smo ji bili priča leta 2020, pri tem ne pomaga. Upam, da je cepljenje začetek zadnjega poglavja, predvsem pa tisti trenutek, da bomo vsi stopili skupaj, da s tem pandemijo – vsaj v nekaterih delih sveta, čeprav bi bilo prav, da povsod – letos končamo.

Mario Fafangel je postal 31. Delova osebnost leta. Priznanje mu je izročila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Ali med različnimi vrstami cepiv kateremu dajete prednost?

Vsa cepiva, ki bodo dobila odobritev za uporabo na evropski ravni, so enako dobra. Vsa so vredna zaupanja. Varnostni profili so zelo dobri in učinkovitost tudi. Pomembno je, da je cepivo za vse dostopno in da ljudje do cepljenja lahko pridejo na enostaven način.

Nekoliko sem zaskrbljen, ko vidim, kako prodorna je skupina, o kateri ne moremo reči, da so v njej samo 'proticepilci', ampak tudi ljudje, ki so širše proti znanosti. Mislim sicer, da ni številna, je pa zelo glasna in med ljudmi vzbuja dvome o cepivu. Pri tem pa moramo brez rokavic in takoj odločno povedati, da stroka jasno podpira cepljenje, ter tako te dvome odpraviti. Zadnje čase opažam, da v družbenih medijih, ki so priročni za širjenje dezinformacij in preplaha, kake zavajajoče objave utišajo drugi uporabniki, tudi z lepljenjem povezav na relevantne študije. To je pristop, ki mi vliva upanje, da bomo tokrat uspešni.

Ali bo cepivo učinkovito tudi proti novemu sevu, ki so ga zaznali v Veliki Britaniji?

Novi sevi bodo vedno. Virusi se spreminjajo, da lahko čim učinkoviteje krožijo med populacijo. Ta virus ima zdaj res velik krog gostiteljev, zato se hitro spreminja. Skozi evolutivne faze gre 'kot raketa' in obdržijo se tiste značilnosti virusa, ki imajo prednost pred drugimi. Ponavadi nimajo prednosti tisti, ki so bolj smrtni, ampak tisti, ki se hitreje širijo. Kaže, da ima ta nova varianta, ki so jo najprej zaznali v Veliki Britaniji, sposobnost, da je bolj prenosljiva. In to je problem. V sedanjem kontekstu bolj prenosljiv virus povzroči več škode na populacijski ravni kot če je virus bolj smrten.

A kljub temu – govorimo samo o virusu. Ta potrebuje gostitelja in stik med ljudmi, da se prenaša. Kar pomeni, da je veliko, ne vse, odvisno od vsakega med nami, da smo še pazljivejši, da mu ne damo možnosti, da preskoči.
Bolj ko je virus prenosljiv, težje je z nefarmakološkimi ukrepi – to so maske, razkuževanje, higiena, distanca – obvladovati razmere. Testiranje in izolacija bolnih sta prioriteti, v kateri moramo investirati kot v javno zdravje, cepljenje pa je tisto, ki bo delovalo širše in bo pandemijo končalo. Virus se spreminja in mogoče nas bo letos še kaj presenetilo, ampak če gremo z vsemi kapacitetami v to smer in cepljenje populacije izvedemo dobro, organizirano, strukturirano ter komunikacijsko spretno, nas bo to rešilo.

Poglejte si tudi video intervju z nagrajencem:

Kdaj pričakujete, da bo dovolj velik delež prebivalstva cepljen?

Najprej bo potekalo cepljenje za tiste, pri katerih je tveganje za hud potek največje, torej za stanovalce domov za starostnike in tam zaposlene, starejšo populacijo na splošno, zdravstveni kader, potem pa bi se moralo nadaljevati v vseh okoljih, ki so relevantna za normalno delovanje družbe. Med njimi so šole in vrtci, zato je med najvišjimi prioritetami tudi cepljenje vzgojiteljev in učiteljev.

Kako hitro bo to šlo, je zelo odvisno od tega, kako bo cepivo dostopno. Računamo, da se bodo zadeve pospešile, ko bo prispelo cepivo Astre Zenece, pri katerem je shranjevanje enostavnejše, cepljenje pa bo lažje izvedljivo pri vsakem izbranem zdravniku.
Mrežo moramo čim hitreje razširiti, ker bomo samo tako prišli do cepljenja populacije, kar je naš cilj. Za kolektivno imunost bi morali precepiti najmanj 60 odstotkov prebivalstva. Če bodo prišli sevi, ki so bolj prenosljivi, se bo ta delež, kje je spodnja meja, povečal. Ni dovolj cepiti samo ranljive skupine, ampak virus ustaviti.

Šole so, kot pravite, relevantno okolje za delovanje družbe, a so že tretji mesec zaprte.

To je težko komentirati, ker preprostih odgovorov ni. Pa tudi rešitve niso samo v dveh nasprotnih polih – vse odprto ali vse zaprto.

Zapreti šole in reči, da je to to, res ni pravi pristop. Zelo težko se pogovarjam o čemerkoli drugem, o smučiščih, fitnesih, trgovinah, dokler ne uredimo šol. Ne omalovažujem nobene dejavnosti. Zavedam se, da ljudje od tega živijo, ampak najprej se moramo pogovoriti o šolah. Morale bi biti zadnje, ki se zaprejo, in prve, ki se odprejo. Ne vem, ali smo za to res naredili vse. Razmisliti moramo, kako bi v sedanjih težkih razmerah lahko imeli šole odprte. Mogoče ne takoj prav vseh, ampak lahko vsaj začnemo tam, kjer je dinamika prenosa virusa drugačna, torej vsaj z vrtcem in prvo triado ali do petega razreda.

Pri tem ni možnosti, pri kateri tveganja ne bi bilo. Glede na škodo, ki jo povzroča zaprtje šol, je med vsemi tveganji to še najbolj sprejemljivo. Lahko razmišljamo, kako je to tveganje mogoče prerazporediti in obvladovati. V uvidu moramo imeti, da tu niso le otroci, ampak tudi vzgojitelji in učitelji, ki niso vsi stari 25 let in z vrhunskim imunskim sistemom. Seveda želijo biti varni na delovnem mestu. Najbolje je najprej investirati v cepljenje, pomembno je prostovoljno in ponavljajoče se testiranje, ki naj jim bo vedno na razpolago.

»Da sem danes tu, je očitno zaslužna moja komunikacija z javnostjo,« je v pogovoru z novinarko Dela Vesno Milek povedal nagrajenec. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Večkrat omenjate, da bo prišla naslednja pandemija. Zakaj tako menite?

Gotovo bo naslednja pandemija, ker človek posega v naravo, kamor ne bi smel. Zgodil se bo preskok kakega virusa z živali na človeka in zaradi povezanega načina življenja se bo širil kot požar. Upam, da v letih do takrat ne bomo pozabili, kaj smo žrtvovali leta 2020, in da bomo na odziv bolje pripravljeni. Kot civilizacija smo v prelomnem času. Lahko gremo nazaj in se spet zapremo sami vase ali pa se zavedamo, da je ena Slovenija, ena Evropa in en svet.

Še naprej je treba investirati v cepiva, da jih bomo za nove patogene dobili v sto dneh, ne v desetih mesecih.

Za to pa bo tudi v Sloveniji treba vlagati v epidemiologijo in področje nalezljivih bolezni, kar smo desetletja zanemarjali. Jaz bi sicer najraje videl, da bi bile razmere tako dobre, da bi na nas epidemiologe pozabili za nadaljnjih 25 let, ampak naslednja pandemija bo.

Bojan Budja, odgovorni urednik časnikov Delo in Slovenske novice, je izbor bralcev in uredništva Dela utemeljil tudi z besedami, da Fafangel brez ovinkarjenja pove, da situacija ni dobra, a da luč na koncu predora je. FOTO: Uroš Hočevar/Delo