Neomejen dostop | že od 9,99€
Podoba Romane Lesjak v gumijastih škornjih in z majico z napisom I (srček) Črna sredi poplavnega razdejanja bo gotovo ostala ena od simbolnih podob katastrofe, ki je Slovenijo doletela 4. avgusta 2023. Predvsem zato, ker županja Črne na Koroškem – že četrti mandat – za svoj kraj in ljudi tudi zares daje svoje srce.
Skoraj nemogoče je, da je ob obisku Črne človek ne bi srečal ali vsaj videl njenega »vozila s poslanstvom«, ki je tako kot v druge prizadete koroške občine prišlo z donacijo. Zdaj odpira most, naslednji hip sprašuje sokrajana, če je vse v redu, nato se s prostovoljcema, ki sta se odločila darovati zasaditev tulipanov za pomlad, dogovarja, kako naj bo videti. Vmes odgovarja na novinarska vprašanja, nato že hiti v pisarno, še isto popoldne pa na občni zbor društva mežiških literatov, kamor je včlanjena kot pesnica, če opišemo le en njen dan.
Ne razmišlja, ali je po štirih mesecih intenzivnega urejanja razmer utrujena. Iz dneva v dan se bori tako, da misli preusmeri le na to, kaj bo tisti dan postorila. Močna mora ostati tudi za sokrajane, se zaveda. »Ukvarjam se predvsem s tem, kako poskrbeti, da bodo ceste in vodotoki varni in da se čim prej začne sanacija, ter da bi bili ljudje pomirjeni. Čutim njihov strah, skrbi jih ob vsakem deževju, pa tudi, kako bodo sanirali domove, čeprav so nekaj denarne pomoči že prejeli. Prave posledice se šele kažejo, po domovih se širi vlaga in odstopajo talne obloge,« pravi. Tudi v njeni hiši je tako.
V središču Črne na prvi pogled skorajda ni videti posledic ujme, a uničenih ali poškodovanih je četrtina cest, grozi več kot petdeset plazov, škodo so utrpeli medgeneracijski center, TIC, kulturni dom, kegljišče, atletska steza ... Toda po njenem morajo biti tudi rože ali koncert, ki so ga, da bi »zavladale pozitivne vibracije in bi potem lahko šli dalje ponovno v isto smer, to je spraviti Črno nazaj na noge«, v znak solidarnosti sprejeli že slab mesec po katastrofi. Pokazalo se je, da so to zares potrebovali.
Najbolj jo je ganila pomoč in solidarnost, ki jo je pokazala Slovenija pa tudi tujina. In še vedno prihaja. »Ljudje so čutili bližino tistih, ki so prišli pomagat, ob tem so se počutili močni, verjeli so, da bodo zmogli. V zahvalo vsem prostovoljcem smo se odločili, da bi jim vdelali tablo v občinsko stavbo. Vedno me je ganil kdo, ki je prišel, pa čeprav le s kruhom ali mlekom. Ta medsebojna povezanost, solidarnost, je bila največja vrednota v težkem času. Včasih je bila dovolj že topla beseda ali sms,« pripoveduje.
Zahvalo izreka tudi medijem, brez katerih, je prepričana, jih predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen ne bi obiskala. Sama je bila prejšnji mesec celo pri papežu, kamor so jo peljali člani malteškega reda, ki so za Črno prispevali razvlažilce. »Navezale so se niti, ki se drugače nikoli ne bi,« ugotavlja z zadovoljstvom.
Tudi dobesedno. Z različnih koncev Slovenije so jim v teh dneh pred zimo v dar poslali ročno pletene šale, kape in rokavice. In čeprav je smreka, ki so ji vsako leto nadeli praznično podobo, morala kloniti zaradi postavitve montažnega mostu, ki ga je donirala Češka, so včeraj krasili jelko in prižgali luči, pojutrišnjem pa v Črni odpira Pravljično Božičkovo domovanje. Božiček in Vilin Tjan sta »po ganljivem pismu županje Romane Lesjak z veseljem sprejela povabilo,« je mogoče prebrati.
Življenjski moto
Brez muje se še čevelj ne obuje.
Resda so v teh krajih, kot pravi magistrica upravnih znanosti, trpežni ljudje. »Tukaj se je rudarilo, vedno smo bili prepuščeni sami sebi in vse smo si morali sami izboriti, kar nas je kalilo in utrdilo«, pravi, a vztrajali bodo pri obljubljenem. »Nikoli se mi ni zdelo, da so se politiki sem hodili kazat, a izrečeno sem vzela zares in zdaj jih lahko držimo za besedo. Pri tem ne bomo popustili nikoli in nikdar,« je v dobro vseh svojih občanov trdno prepričana Romana Lesjak, sogovornica z izkušnjami s področja delovanja javnih podjetij, sicer pa mama treh otrok in babica, ki ima tudi črni pas iz karateja.
Vladimir Prebilič,
župan Kočevja in predsednik Skupnosti občin Slovenije
Z Romano se poznava že dobro desetletje. Upam si trditi, da pozna vse krajane in si je z vsemi zelo blizu, je kot nekakšna njihova mama. Je neverjetno vztrajna, nenehno se trudi, čeprav je v njenih krajih mnogo ovir in težav. A vselej išče poti in vedno ji uspe, da pride na cilj; Črna je v času njenega županovanja napredovala. Povrhu je skromna, samoomejevalna ter premore tudi preudarnost.
Ženskam je v politiki vselej težje kot moškim, županjam še toliko bolj. To je zelo izpostavljena funkcija, politik na državni ravni se vedno lahko izgovori na kabinet, ekipo, kot župan pa se nimaš kam skriti. Pri lokalnih volitvah tudi ni pretvarjanja, župan ne more dobiti mandata, če ni priljubljen med občani. Pomembno je, da ženske vztrajajo na teh funkcijah, ker, kot kaže Romana Lesjak, se da. Zelo jo cenim, želim ji vse najboljše in da vztraja do konca.
Srečko Šestan
Romana Lesjak
Katja Stergar
Ana Roš
Tadej Pogačar
Rok Fazarinc
Matjaž Kek
David Zupančič
Uroš Ocepek
Tatjana Bobnar
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji