Poveljniku Civilne zaščite Srečku Šestanu, kandidatu za Delovo osebnost leta 2023, v zadnjem desetletju njegovega službovanja (naravne) katastrofe niso prizanašale. Ko se zgodi kakšna in stopi pred kamere, javnosti pade z ramen manjše breme – s svojo umirjenostjo, zdravo pametjo, iskrenostjo in izkušnjami na vse deluje pomirjujoče.

Na področju zaščite in reševanja deluje že sedemindvajset let, zadnjih enajst je poveljnik državne Civilne zaščite. Avgusta, ko so Slovenijo prizadele hude poplave, je bil – kot v času begunske krize, ob žledu, po nesreči v Kemisu, med epidemijo covida-19, ob lanskem katastrofalnem požaru na Krasu – veliko na terenu. Tudi ko sem ga povabila na pogovor ob nominaciji za Delovo osebnost leta 2023, je bilo jasno, da ne bova snemala v sterilni pisarni na Vojkovi v Ljubljani, kjer so njegovi uradni službeni prostori.

Srečko Šestan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, je človek terena. Na vprašanje, na kaj je v tem letu najbolj ponosen, je na nasipu v Sneberjah, kjer je v času našega obiska brnela težka delovna mehanizacija, kratko in jedrnato odgovoril: »Največji dogodek letos so bile poplave in najbolj sem ponosen na naše posredovanje in aktivnosti tedaj. Prepričan sem, da smo se kot sistem odzvali odlično.«

Na terenu je bilo avgusta uradno okoli 70.000 pripadnikov civilne zaščite in drugih, prostovoljcev in profesionalcev. Neuradno še precej več, ker so se številni na lastno pest odpravili pomagat sodržavljanom, ki so jih prizadele poplave. Tedaj je Šestan pozval ljudi, naj bodo previdni, ko se odpravljajo na teren, naj poslušajo navodila pristojnih, prinesejo s seboj škornje in rokavice, malico in vodo, da ne bi po nepotrebnem še bolj obremenjevali domačinov. Razum in zdravo kmečko pamet, v sedanji družbi nikakor ne samoumevni vrlini, je izpostavil kot svoj življenjski moto.

Nikoli ne veš, kaj človek potrebuje

Poveljnik Civilne zaščite je za novinarje dosegljiv praktično 24 ur dan – nikoli ne veš, kaj človek na drugi strani potrebuje, je dejal. Ne izpusti priložnosti, da ne bi pohvalil slovenskega sistema zaščite in reševanja, ki temelji na prostovoljcih. »Za prihodnost bi bilo zelo dobro, da bi se mladi še bolj usmerili v prostovoljske organizacije, ne le h gasilcem, tudi k drugim, čeprav so že precej angažirani. Kolegi iz drugih držav priznavajo, da je naš sistem zaščite in reševanja eden najboljših v Evropski uniji. Konec koncev je tudi najcenejši za državo.«

Šestan se zaveda, da bo takšnih ekstremnih dogodkov vedno več. Čarobne paličice, da bi ustavil nalive in divjanje vetra, nima. Medsebojno sodelovanje služb, vpetih tako v preventivo kot opozarjanje ter nato v intervencijsko delo, bo v prihodnosti še kako potrebno.

Šestanov življenjski moto: razum in zdrava kmečka pamet. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kateri trendi oziroma spremembe na področju zaščite in reševanja ga najbolj navdušujejo? »Tako v tehniki kot v načinih delovanja se spremembe na našem področju dogajajo na dnevni ravni. Sam bi izpostavil to, da se bomo morali še bolj prilagoditi ekstremnim dogodkom, kakršne so bile avgustovske poplave. Naši načrti so bili doslej prilagojeni delovanju v klasičnih poplavah, avgustovske pa niso bile takšne. Težje se je pripraviti nanje, ker enostavno ni ukrepov, ki bi pomagali. Takšne lokalne dogodke je tudi težko napovedati. Zato bomo morali v prihodnosti delovati v smeri, da se bomo skupaj s službami, ki napovedujejo takšne ekstremne dogodke, še bolj ustrezno odzivali.«

Srečko Šestan pomoč ljudem vidi kot svoje življenjsko poslanstvo. Za Dnevnik je teden dni po katastrofalnih poplavah povedal, da je junija porabil nekaj dni svojega lanskega dopusta, »zdaj, avgusta, pa nimam obraza, da bi kam šel«. »Počitnikoval« je na poplavljenih območjih Koroške in njene okolice.