Lučka Kajfež Bogataj: Podnebne spremembe so na prvem mestu

Sodobitnica Nobelove nagrade klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj sebe opiše kot vztrajno, saj se v odzivih politike na posledice podnebnih sprememb nič ne premika hitro. Najljubša klimatologinja Mladih za podnebno pravičnost novo upanje vidi prav v mladih, zato jim je z veseljem večkrat predstavljala podatke znanosti.



Prav protesti mladih, ki jih je spodbudila mlada Švedinja Greta Thunberg, so nekaj, kar znanost potrebuje že dolgo. Mladi vedno znova poudarjajo, da sami nimajo rešitev za težave, ki jih prinašajo podnebne spremembe, morali pa bodo živeti v teh spremenjenih razmerah, ki jih je znanost napovedala že dolgo tega. Lučka Kajfež Bogataj je del te znanosti, ki je z razlago podatkov tako neizprosna, da v teh družbenopolitičnih razmerah vzbuja nepriljubljen strah. Tega pa politika, ki ima raje razlago, da bo z novimi tehnologijami vse v redu, da se kakovost življenja ne bo zmanjšala in da se gospodarska rast ne bo ustavila, ne sliši rada.

Škoda in priložnosti

Kajfeževa tako že najmanj 15 let opozarja, da bi se morali začeti prilagajati na nove razmere, da postajajo tako suše kot poplave vse hujše, da se širijo nove bolezni in novi škodljivci, da podnebne spremembe ogrožajo zdravje, in tudi na to, da ne znamo izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča daljša rastna doba rastlin. »Namesto da kmetom plačujemo vse več denarja zaradi škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe, bi se morali začeti spremembam dejavno prilagajati in izkoriščati nekatere priložnosti, ki jih prinaša toplejše podnebje,« se glasi ena od njenih izjav pred 15 leti.



Do danes je Lučka Kajfež Bogataj postala prva klimatologinja v državi, dobila več mednarodnih nagrad, veliko predava in sodeluje v več organizacijah. Napisala je več knjig, med njimi Planet, ki ne raste, Planet voda in Vroči novi svet. Svet je zdaj nekoliko drugačen. Po zadovoljstvu zaradi podpisa pariškega podnebnega sporazuma konec leta 2015 je letos postalo jasno, da se ni nič spremenilo v smeri, ki jo je nakazala znanost. Emisije toplogrednih plinov se še povečujejo.

Poleg mladih protestnikov, ki so razliko med dejanskim in obljubljenim pokazali na plakatih povsod po svetu, so začele zobe kazati tudi podnebne spremembe. »Nekoč je bil vročinski val vsako drugo leto, zdaj povzroča težave v službah, ko je treba biti dejaven,« je povedala Kajfeževa in dodala, da so tudi neurja hujša. Mogoče ne v Ljubljani, vprašajte koga na Ptuju, ki mu je v dveh letih trikrat uničilo streho. Ekstremi vzbujajo strah, ob njih se počutimo nemočne, povzročijo tudi neposredno škodo. Ljudje ugotavljajo, da nas tehnologija ne more rešiti. »Narava zmaga,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj.



Vendar ima agrometeorologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in slovenska pionirka pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb še dovolj volje, da ne neha opozarjati. »Politika se ukvarja z vsem drugim, le z okoljem ne, saj se krepijo desničarska prepričanja. Še vedno ima fosilna energetika odločilno vlogo v vseh sistemih. Ljudje po svetu, razen peščice mladih, stoično prenašajo ta status quo. Kljub vse večji škodi v gospodarstvu, kljub manjši varnosti in kljub življenjem, izgubljenim v vremenskih ujmah. Pariška konferenca z vidika fizike ozračja ni spremenila še ničesar,« pravi Kajfeževa.

Nelagodje

Težava za gibanja mladih je dejstvo, da tudi na zasedanju v Madridu države najverjetneje ne bodo sprejele za znanost dovolj zavezujočih dogovorov. Lučka Kajfež Bogataj je tega že navajena, čeprav je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe, katerega poročila so vsaj nekoliko ublažena zaradi usklajevanja med državami. Če ne bi bila, bi vzbujala še več strahu ali nelagodja.

Mladi zahtevajo, da vlade podnebne spremembe začnejo obravnavati kot krizo. Evropska komisija je krizo že razglasila, le še ukrepati mora začeti skladno s tem. To bi Sloveniji koristilo, je prepričana Kajfeževa.