Mladi protestniki: »Čas je, da odrasli odrastejo«

Po vsem svetu danes znova potekajo podnebni protesti, tokrat tudi v Sloveniji. Pod okriljem gibanja Mladi za podnebno pravičnost so Podnebni štrajki potekali v Ljubljani in še šestnajstih drugih slovenskih mestih. Po podatkih organizatorjev se je v 14 slovenskih krajih zbralo več kot 13.000 pripadnikov vseh generacij, ki se potegujejo za dostojno življenje vseh na ohranjenem planetu.   

Na Trgu republike v Ljubljani se je po ocenah organizatorjev zbralo okoli 8000 mladih, ki s transparenti sporočajo svoje podnebne zahteve. Pridružili so se jim tudi nekateri člani sindikatov, ki s transparenti med drugim opozarjajo, da na »mrtvem planetu ni služb«. Organizatorji so z udeležbo zadovoljni, saj je številka višja kot na prvem protestu, ki je potekal marca. S Trga republike so se mladi nato premaknili pred ministrstvo za infrastrukturo, kjer so glasno kričali: »Dovolj imamo sranja, zahtevamo dejanja!«




​
​So pa zavrnili vabilo državnega zbora oziroma predsednika DZ Dejana Židana na pogovor. »Dovolj je obljub, zahtevamo ukrepe! Vabilo državnega zbora smo zavrnili in ga bomo zavračali, dokler odločevalci ne bodo pripravili časovnega načrta, ki določa pravično zaprtje Teša najkasneje do leta 2030. Šele s konkretnimi ukrepi bodo pokazali, da so pripravljeni reševati podnebno krizo v vsej svoji resnosti,« so sporočili. Dokler vlada ne bo izpolnila zahtev, ne vidijo smisla, da bi politiki na račun njihovih zahtev nabirali politične točke. »Z veseljem se z njimi sestanemo takrat, ko bodo začeli stvari spreminjati,« je povedal Tim Zupančič.

»Kdaj smo pretrgali vez z naravo? S kakšno pravico kratimo pravice drugih bitij na Zemlji? Brez narave ne obstajamo,« je poudarila Dora Smole, predstavnica gibanja Mladi za podnebno pravičnost. »Prepozno bo, če začnemo ukrepati čez deset let, prepozno, če začnemo ukrepati jutri, zato začenjamo danes. Od tega trenutka dalje naj bo reševanje problematike podnebnih sprememb prioriteta vseh,« je povedala v nagovoru zbrani množici.



David Švarc iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v nagovoru poudaril, da bi morali tudi zaposleni zbrati dovolj odločnosti in poguma, da se udeležijo Podnebnega štrajka. »Prav je, da vztrajamo, da se bodo protestov udeležili tudi tisti, ki danes ne zmorejo niti koraka v boju za pošteno plačilo, proti izkoriščanju in poniževanju,« je poudaril. Dodal je, da sindikati zahtevajo pravičen prehod v okolju prijaznejšo družbo, da bodo ob prehodu v zeleno družbo službe, ki bodo ob tem ogrožene, zaščitene. Odpravljanje podnebnih sprememb terja svoj materialni davek in tako je manj denarja za šolstvo, pokojnine, zdravstvo, hkrati pa so vse bolj ogroženi gasilci in drugi reševalci. 

                         


 

Od osnovnošolcev do gimnazijcev 

V Ljubljano so prispeli tudi mladi iz drugih krajev, med drugim iz Litije. Maša Cvetežar je povedala, da so ravnateljico na litijski gimnaziji zaprosili za organizacijo eko dneva, ki je potekal včeraj. Na njem so sošolce s posnetki posledic podnebnih sprememb opozarjali na dogajanje in jih spodbujali k lastnim spremembam v dobro okolja. Ravnateljica jim je, kot je povedala Maša, dovolila, da po dva iz posameznega razreda lahko izostaneta od pouka.

Učiteljica OŠ Vrhovci Nataša Golec je na protest pripeljala prvošolce. »Pri pouku se veliko pogovarjamo o ločevanju, varčevanju,« je povedala in dodala, da je v učnem programu premalo tovrstnih vsebin oziroma časa, da bi ustrezno obdelali snov o onesnaževanju okolja. Mladim pa morajo to vcepiti v srce. Tudi sama je mati in sin ji je potarnal, da pogosto ne more živeti okoljsko zdržno zaradi pritiskov prijateljev in okolice, ki se ne zavedajo pomena trajnostnega življenjskega sloga.



Protest so prišli podpret tudi učenci 7. C osnovne šole Vič, opremljeni z barvitimi transparenti: »Zahtevamo pravičnost in spremembe. To moramo doseči vsi mi in vlada,« sta povedala Jan Šuštar in Tian Zorko. »Namesto da bi šel na treninge z avtom, grem s kolesom. Pozimi se prijateljem s treninga peljeva skupaj, da dodatno ne onesnažujeva zraka,« je svoj angažma povzel Jan, in dodal, da tudi njegov oče namesto avtomobila uporablja kolo. Razredničarka 7. C je dejala, da je vodstvo šole pokazalo razumevanje za udeležbo otrok na protestu. «Vsi učitelji po malem poskušamo osveščati prihodnje generacije, dolžnost teh pa je, da bodo to počeli naprej,« je prepričana.
 

Upokojenci dvignili glas za vnuke

Več staršev z otroki v vozičkih ter babic z vnučki je pritegnilo zahtevam za boljšo prihodnost svojih potomcev. Anita Durel (71) iz Baltimora v ameriški zvezni državi Maryland je v spremstvu sina in vnučke nosila plakat z napisom v angleščini: »Prenehajte krasti prihodnost moji vnukinji«.

»Tu sem, ker sin z družino in mojima edinima vnučkoma živi v Sloveniji,« je povedala. »Želeli smo se udeležiti enega od podnebnih protestov v ZDA, vendar nismo mogli, zato smo prišli podpret slovenske protestnike.« Durelova je prepričana, da bi vse države potrebovale zakone, ki bi kaznovali zlorabo naravnih virov, in bi morale te zakone tudi izvajati. »Nekatere zakone, ki jih že imamo, se ignorira. Potrebujemo jih še več, ker so razmere resne. Pravzaprav ne potrebujemo samo zakonov, temveč njihovo spoštovanje. Ljudje morajo sprejeti odgovornost za svoja dejanja, edini način za to je uresničevanje zakonodaje in njena okrepitev,« je izpostavila gospa, ki je glede prihodnosti optimistična. »Mislim, da upanje obstaja. Moji otroci in njihovi prijatelji mislijo zelo resno z zahtevami za spremembe. Ljudje, kot je Trump, bodo na naslednjih predsedniških volitvah gladko premagani, če že ne bodo morali odstopiti prej.«  
 

Za medvrstno pravičnost in ukinitev živinoreje

Med udeleženci protesta v Ljubljani je bilo opaziti veliko podpornikov veganstva, podobno kot ob prvem velikem marčevskem protestu. »Tu sem, ker sem proti klimatskim spremembam in da pokažem, kaj je eden glavnih razlogov zanje. Ta razlog je živinoreja. Ljudje pravijo, da živinoreja le minimalno prispeva k podnebnemu segrevanju, a to le zato, ker bi drugače morali pri sebi nekaj spremeniti, a je lažje uporabljati varčne žarnice, se voziti s kolesom, kar ne pripomore veliko. Živinoreja pa je glavni krivec za sekanje gozdov in izumiranje vrst,« je povedal Tilen Soss iz Slovenskega veganskega društva. 



Na ravni države bi bilo po njegovem treba promovirati izdelke rastlinskega izvora, t. i. nadomestke mesa, mleka in jajc, ter zagovarjati raznoliko vegansko prehrano. Zmanjšati bi bilo treba tudi subvencije za živinorejo oziroma jih preusmeriti v podporo poljedelstva, razvoja in pridelave rastlinskih izdelkov.
 

Podnebni štrajk v Mariboru na ulice pognal staro in mlado, tudi podjetja »Ni planeta B! Klima ne štima!« To je le nekaj vzklikov, ki smo jih slišali pet pred poldnevom v središču štajerske prestolnice. Na ulice se je podalo okoli 900 glasnih protestnikov, ki so zahtevali odločno ukrepanje proti podnebni krizi in dostojno življenje na ohranjenem planetu za vse.

Zgovorni napisi, ki jih visoko v zrak držijo tudi osnovnošolci, ogledalo postavijo vsem: »Mi, ti, jaz in vsi, bi zdaj morali biti v šoli!«

»Da pokažemo svoj respekt za planet,« pravi srednješolec Nikola Popovski, njegova sošolka Lana Levar pa pristavi: »Mi smo tisti, ki bomo v svetu delali spremembe, in zdi se mi lepo in pomembno, da se vsi zberemo na skupnem prostoru in pokažemo, da nam je mar.«

Mar ni samo njim. Tokratnemo protestu v Mariboru se je med drugim pridružilo podjetje Menerga iz Maribora s 36 zaposlenimi, kjer so k podnebni stavki pozivali tudi svoje stranke ter podjetja iz lokalne skupnosti. »Prav se mi zdi zavedanje, da ni tega, da bi v službi delali eno, doma pa drugo. Dejansko 24 ur na dan živimo to in moramo skrbeti, da bodo zanamci živeli v čudovitem okolju,« meni Bojan Gavez, vodja tehnično-prodajnega sektorja podjetja Menerga.

Živeti okoljsko osveščeno ni dovolj le doma, poslanstvu moramo slediti tudi v službah, trdijo. Zapustili so pisarne, navdihnjeni od Grete Thunberg, tako kot so drugi protestniki zapustili šolske klopi, tovarne, domove za upokojence, in se podali na ulice s sporočilom: »Obnovljivi vir na prvi tir.«

Z njimi pa so na ulice zakorakali tudi nekateri profesorji. »Preden smo prišli sem, smo imeli en del učne ure, kjer so se vsi zgražali nad sekanjem gozdov v tropskih krajih, vsi pa sprejmemo, da se krči zemlja za naše avtoceste,« opaža profesorica biologije Andreja Senčar.

A mladi verjamejo v moč množice. Tudi zato, ker so se jim že pridružile starejše generacije. »Ker je zadnjih pet minut in tega se zavedamo tudi upokojenci,« poudarja Ivana Bohak. Mladi pa v isti sapi zahtevajo dejanja, ne zgolj premislek. »Ja, starejšim je mar, samo se ne trudijo preveč, da bi neke spremembe dejansko uresničili,« še pripomni srednješolka Tina Kostantinovič.

 

Kaj želijo mladi?

Konkretneje so med zahteve umestili reševanje podnebnih sprememb kot krize globalnih razsežnosti, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije in dostopen javni potniški promet, dostopna in energetsko učinkovita najemna stanovanja, štiridnevni delovni teden, državno zajamčena zelena delovna mesta ter prehod v sonaravno kmetijstvo in varovanje narave.



Šole udeležbe mladih na Podnebnem štrajku ne bodo omejevale. V šolah sicer skrb mladih za zdravo okolje podpirajo, so pa nekateri ravnatelji in starši zadržani do shodov, ki so med poukom.



Dobrih 300 mladih se je zbralo na novogoriškem Bevkovem trgu, domačim dijakom pa so se pridružili tudi nekateri goriški dijaki tamkajšnjih zamejskih šol. Poleg skupnega imenovalca vseslovenskega protesta so našli tudi lokalne razloge. »Vsekakor želimo več učinkovitega zelenega javnega prevoza. Prav tako ni prav, da iz mest tako zlahka izginjajo drevesa,« je poudarila ena izmed pobudnic protesta Melanie Vuga, ki še pravi, da to ne bo zadnji tovrstni dogodek: »Povezali smo se tudi s tukajšnjim županom, ki je odprt za sodelovanje.«


 

Zajc podpira proteste

Minister za okolje in prostor Simon Zajc podpira proteste za podnebno pravičnost, hkrati pa mlade in drugo zainteresirano javnost poziva, naj zdaj, ko poteka javna razprava o prvem podnebnem zakonu v Republiki Sloveniji, sodelujejo in posredujejo svoja mnenja in predloge. Glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost, to je ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050.

Zakon o podnebni politiki vzpostavlja mehanizme, prek katerih se bo podnebna politika izvajala v vseh sektorjih, so poudarili na ministrstvu. Ti mehanizmi med drugim vključujejo pripravo in sprejetje dolgoročne podnebne strategije, ki bo analizirala stanje in določila cilje glede emisij TGP za leta 2030, 2040 in 2050; pripravo in sprejetje nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov, ki bodo kot programski dokument operacionalizirali podnebno strategijo in določili vmesne cilje ter ukrepe za njihovo doseganje; in pripravo in sprejetje letnega poročila kot instrumenta spremljanja uspešnosti izvajanja podnebne politike.





Mladim so se pridružili tudi zaposleni v več podjetjih. Vodstva nekaterih so podnebni štrajk podprla s prekinitvijo poslovanja. Prodajalne podjetja Lush po Sloveniji so po vzoru prodajaln tega podjetja drugod po svetu danes zaprle svoja vrata, prav tako ne deluje spletna trgovina. Na njenem spletnem mestu so zapisali: »Žal nam je. Zaradi izrednih razmer je danes zaprto. Te izredne razmere so podnebne spremembe.« Dodali so še: »Ni močnejšega klica od tako iskrenega, kot je otroški, ki nas prosi, da jim pomagamo. Prav zato bo Lush 27. septembra prekinil poslovanje in podprl stavko. Zaprli bomo blagajne, zaprli trgovine in pisarne, na spletnih straneh ne bo možnosti nakupa, proizvodnja se bo ustavila. Svoje otroke slišimo in jim stojimo ob strani.« 



Na protestu so bile tako tudi zaposlene v arhitekturnem biroju Prostorož, ki je danes ostal zaprt. »Protestu smo se pridružili, ker je to prva resna pobuda, ki jo moramo sprejeti kot celotna družba. Tudi mi se zavzemamo za več zelenih območij, za čist zrak, boljši javni prevoz, trajnostno urbanizacijo,« je poudarila Zala Velkavrh iz biroja.