Globoko strokovnost povezuje s humanistično mislijo

Odkar živimo s koronavirusom sars-cov-2, ga najbrž ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat slišal ali prebral razmišljanja zdravnika Alojza Ihana, specialista klinične mikrobiologije in rednega profesorja na Medicinski fakulteti UL. V svetu strahu in nepreverjenih informacij je njegovo strokovno mnenje umirjen, a tudi kritičen glas, ki ljudi vztrajno nagovarja, naj zaupajo dosežkom znanosti. Tudi njenemu najmočnejšemu orožju v boju proti virusu, cepljenju.

V teh dneh, ko je izbruhnila spet nova različica virusa, omikron, prof. dr. Ihan ohranja mirno kri: »Za zdaj o njej še ne vemo veliko, a ni razloga, da bi mislili, da bo nekaj spektakularnega. Sploh pa se moramo ukvarjati z različico delta, ki še ni izzvenela.« In znova, kot že nič kolikokrat doslej, omeni ukrepe in cepljenje. O vsem tem je dal v zadnjem obdobju veliko pojasnil in intervjujev, o epidemijah, virusih in človeški (ne)solidarnosti piše tudi v odmevnih kolumnah v Delu. V svojih razmišljanjih globoko strokovnost povezuje s humanistično mislijo.

Njegovo predanost poklicu razkriva že bežen pogled na seznam zadolžitev. Je predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, kjer predava bodočim kolegom, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo kot vodja oddelka za imunologijo opravlja diagnostično dejavnost, prav diagnosticiranje številnih primerov covida jih je povsem zasulo. Je tudi v skupini strokovnjakov, ki v sodelovanju s prof. dr. Samom Zverom vzpostavljajo novo terapijo zdravljenja krvnih rakov, tako imenovano terapijo CAR-T, projekt, ki sta ga sprožila (brez)up hudo bolnih in etičnost posameznikov iz stroke.

Je uveljavljeni avtor številnih znanstvenih objav, strokovnih knjig in poljudnoznanstvenih člankov, ter glavni in odgovorni urednik zdravniške revije Isis. Hkrati je tudi podpredsednik skupine za cepiva na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki ga zavračanje cepljenja proti covidu-19 niti ni presenetilo. »Skepsa do znanosti ni pojav tega trenutka, kriza jo je samo razgalila. Vendar se mi skepsa do znanosti v urejeni državi, ki dovolj organizirano spodbuja znanost, ne zdi zelo usoden pojav, smo pač različni. Bolj neprijetno se mi zdi spoznanje, da se kot državljani kljub resni krizi težko poistovetimo s svojo državo in spoštujemo njeno avtoriteto, da bi vsi skupaj organizirano izšli iz krize,« je razmišljal, ko je postalo jasno, da Slovenija ne bo dosegla priporočene precepljenosti.

Pandemija ga je navdihnila za roman, ki bo izšel spomladi. FOTO: Leon Vidic

Svet zna stopiti skupaj

O novih cepivih in njihovem delovanju je seznanjal svoje kolege, pa tudi širšo javnost in mnoge posameznike, ki so se nanj obrnili s pomisleki glede cepljenja zaradi specifičnih osebnih zdravstvenih težav. Nemalokrat pa so se v njegovi elektronski pošti znašli tudi žaljivi komentarji, za katere pravi, da jih ne jemlje osebno niti nima časa zanje. »Zdravniki smo vajeni, da ljudje v stiski najdejo nekaj, kar naj bi bilo 'krivo' za njihove probleme. V bolnišnici je to največkrat hrana, kar je neosebno, huje pa je, če se te stiske kanalizirajo v zdravstveno osebje. Veliko ljudi je v stiski, epidemija nas je soočila s tanko družbeno glazuro, ki nam zakriva pogled na našo lastno ranljivost kot posameznikov in kot družbe. Če pa človek pri sebi ve, da hoče narediti nekaj dobrega, potem ni težko razumeti takšnih stisk.«

Opozarjal je, da se lahko zaradi pasivnega odziva na virus naš svet nepovratno spremeni. Zdaj na vprašanje, ali smo že na tej točki, odgovarja optimistično: »Ne, mislim, da zdaj racionalnost obvladuje svet. Obstajajo institucije, kot je znanost, pa tudi politika, čeprav jo velikokrat obtožujemo, a je v svojem bistvu hudo racionalna, kar smo videli tudi med epidemijo. Svetovni politiki so se spomladi 2020 odločili, da bodo države financirale razvoj cepiv, ki jih kapital zaradi njihovega negotovega uspeha ni želel. Svet zna stopiti skupaj. To je pravzaprav dokazal že pri hivu, ki smo ga kot pandemijo odlično rešili. Seveda so razpoke v družbi, a vseeno mislim, da gremo v pravo smer. Ne verjamem, da bi se ponovile zgodbe srednjeveških epidemij, ki so dejansko razrušile takratne družbe in spremenile zgodovino.«

Pandemija pa je uveljavljenega literata navdihnila tudi za roman. Izid je predviden spomladi, takrat pa bi virus lahko izgubil svojo moč: »Želim si, da je to zadnja zima, ko se ukvarjamo z epidemijo. Upam, da se nam v prihodnjem letu ne bo treba več ukvarjati s koronavirusi, razen morda z jesenskim rutinskim cepljenjem.«