Za 72 odstotkov več čakajočih na zdravnika kot pred epidemijo

Ena od bolj všečnih volilnih obljub v letošnji kampanji je bilo bistveno izboljšanje pravočasne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Izhodišče, iz katerega bodo morali startati arhitekti učinkovitejšega zdravstvenega sistema, je po pandemiji covida-19 še bolj problematično. Čakalne vrste, ki so tudi ogledalo učinkovitosti zdravstvenega sistema, so se med pandemijo skrajšale, leto 2022 pa že izdaja račun: število čakajočih, posebej tistih, ki čakajo nad dopustno dobo, je spet poskočilo.

Tako namreč kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V polletnem poročilu NIJZ iz aprila 2021 so avtorji – Marjeta Kuhar, Branko Gabrovec in Tit Albreht – ugotavljali, da so se med epidemijo čakalne vrste skrajšale. A kot stalno poudarja zdravstvena ekonomistka z NIJZ Marjeta Kuhar, ki že več kot desetletje spremlja čakalne dobe, bi se morali v Sloveniji bolj kot s čakalnimi dobami ukvarjati z nedopustno čakajočimi.

Posledice epidemije je težko napovedovati, se pa že kažejo spremembe v strukturi čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave pred epidemijo in po njej, opaža ekonomistka v zdravstvu, Marjeta Kuhar z NIJZ. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zakaj so se čakalne vrste skrajšale? »Na račun odpovedanih in preloženih obravnav na sekundarni in primarni ravni pa tudi zato, ker so izbrani osebni oziroma napotni zdravniki v letih 2020 in 2021 napotovali manj kot v letu 2019,« pojasni Kuharjeva. V letih 2020 in 2021 je bilo glede na leto 2019 opravljenih skupaj 1,1 milijona manj prvih in ponovnih specialističnih pregledov. Na primarni ravni v dejavnosti splošne družinske medicine, otroškega šolskega dispanzerja ter zdravstvenem varstvu žensk je bilo v tem obdobju skupaj 3,9 milijona manj obiskov z neposrednim kontaktom med zdravnikom in pacientom (kurativni prvi in ponovni obiski, preventivni obiski ter hišni obiski), skupaj 5,6 milijona več pa je bilo posrednih kontaktov s pacientom (posveti na daljavo in hitri obiski), kar se verjetno odraža tudi v manjšem številu izdanih e-napotnic. V letih 2020 in 2021 je bilo izdanih skupaj skoraj 1,2 milijona manj e-napotnic kot leta 2019 (ko jih je bilo več kot 4,5 milijona).

Večja gneča pod »zelo hitro«

Posledice epidemije je težko napovedovati, se pa že kažejo spremembe v strukturi čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave pred epidemijo in po njej, sklepa sogovornica. Januarja 2020 je bilo število čakajočih na čakalnih seznamih na stopnji »zelo hitro« (obravnava v 14 dneh) kar 1,5-krat večje kot leta 2019, januarja 2021 pa se je glede na predhodno leto za dva odstotka zmanjšalo. Do aprila 2022 pa se je število oseb, ki čakajo z napotnico »zelo hitro«, v primerjavi z letom 2021 povečalo za skoraj dvakrat. Primerjava čakajočih pred epidemijo in po njej pokaže, da se je število čakajočih pri tej stopnji nujnosti povečalo za nekaj manj kot šestkrat (s 3785 na 26.438). Skupno pa sta v aprilu 2022 na izbrane vrste zdravstvenih storitev čakali 225.602 osebi, kar je 51,5 odstotka več kot januarja 2021, 7,5 odstotka več kot januarja 2020 in kar 71,8 odstotka več kot januarja 2019 – pred epidemijo.

Podoben trend opaža Marjeta Kuhar v strukturi čakajočih nad dopustno čakalno dobo: aprila 2022 je nedopustno dolgo čakalo 16.979 pacientov, kar je nekaj manj kot petkrat več kot januarja 2019, ko jih je nedopustno dolgo čakalo le 2909.

Primerjava deležev čakajočih nad dopustno čakalno dobo med vsemi čakajočimi pacienti, vpisanimi na čakalne sezname izvajalcev, kaže, da so se od januarja 2021 do aprila 2022 deleži čakajočih nad dopustno čakalno dobo povečali na vseh stopnjah nujnosti obravnave, najbolj pa pri »zelo hitro«, in sicer z 59 na 64 odstotkov. Pričakovati je, da se bo ta delež glede na trend napotovanj še povečal.

Veliko načrtov, a brez jasne časovnice

Za boljšo celovito storitev

Kot odgovor na stanje v javnem zdravstvu so zavarovalnice ponudile dodatno zdravstveno zavarovanje. Oblikovale so različne zdravstvene zavarovalne pakete, prek katerih lahko pridejo bolniki brez doplačila do splošnih zdravnikov in specialistov doma in v tujini neprimerljivo hitreje, mimo sistema javnega zdravstva. Prva osebna zavarovalnica na primer ponuja zavarovanje Prva Zdravje. Osebe med 15 in 68 leti starosti lahko sklenejo eno ali kombinacijo več zavarovalnih kritij, na voljo pa je tudi zavarovanje za otroke od petega leta starosti.

Med epidemijo so se čakalne vrste skrajšale na račun odpovedanih in preloženih obravnav na sekundarni in primarni ravni pa tudi zaradi manj izdanih napotnic. FOTO: Igor Mali/Delo

Zavarovalno kritje Specialisti in zdravila zagotavlja hiter dostop do 89 specialističnih zdravstvenih storitev z 22 področij medicine in velja za novonastala bolezenska stanja in poškodbe. Krije stroške pregledov pri zdravniku specialistu in pripadajoče diagnostične preiskave na podlagi napotnice osebnega zdravnika pa tudi plačilo zdravil, predpisanih na beli recept (do 250 evrov na leto). Kot pojasnjujejo v Prvi, njihovi zavarovanci največ koristijo storitve na področjih ortopedije, radiologije, dermatovenerologije, gastroenterologije in kardiologije, in sicer ultrazvok (vsa področja), prvi specialističnoambulantni ortopedski pregled, magnetno resonanco, prvi specialističnoambulantni dermatovenerološki pregled in kolonoskopijo.

Drugo zavarovalno kritje (Operativni posegi) krije stroške ambulantnih operativnih posegov v enodnevni obravnavi z desetih področij medicine. V ponudbi sta dva paketa, z višjo in nižjo zavarovalno vsoto ter večjim in manjšim naborom zdravstvenih storitev. Naslednje je zavarovalno kritje Rehabilitacije. Z njim lahko posameznik v enem zavarovalnem letu koristi šest obravnav različnih vrst rehabilitacije s področij fizioterapije, delovne terapije in protibolečinske terapije – kot nadaljevanje specialistične obravnave.

Tistim, ki želijo boljši nadzor nad svojim zdravstvenim stanjem, je namenjeno zavarovalno kritje Drugo zdravniško mnenje. Na podlagi razpoložljive zdravstvene dokumentacije ga pripravijo neodvisni strokovnjaki iz vodilnih zdravstvenih ustanov z vsega sveta. »Večina zdravnikov se strinja,« pravijo v Prvi, »da drugo mnenje prinaša dodano vrednost in izkazuje dobro medicinsko prakso, saj zagotavlja, da si posameznik potrdi ali pridobi novo diagnozo, pri čemer so upoštevani vsi možni načrti zdravljenja na podlagi najnovejših kliničnih dokazov.«

Brez napotnice osebnega zdravnika

Kot rečeno, se ljudje, ki se želijo izogniti čakanju na javni zdravstveni servis, obračajo na samoplačniške specialiste. Težava pa je, da je v Sloveniji kar 13.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, med epidemijo pa so tudi tisti, ki ga imajo, teže prišli do njega. V Prvi so zato dali na trg paket Prva Zdravje Nadstandard. Njegova ključna prednost je, da oseba lahko ob katerikoli kombinaciji zavarovalnih kritij pride do zdravstvenih storitev brez napotnice osebnega zdravnika (razen nekaj izjem). Omogoča tudi dodatne preventivne preglede in diagnostične teste po ugodni ceni.

Čedalje več zanimanja za nadstandardno zavarovanje

In kako hitro z dodatnim zavarovanjem pridemo do zdravnika? Prva ima mrežo zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev Prva Zdravje (več kot 80 zdravstvenih ustanov in več kot 310 uveljavljenih strokovnjakov), ki omogoča zavarovancem dostop do storitev v povprečno petih (največ pa v desetih) delovnih dneh. Uporabniki storitev so v prvem kvartalu letos izkazali kar 98,6-odstotno zadovoljstvo. Tudi zato, ker se zavarovanje lahko hitro in preprosto sklene po spletu.

Dodatna zdravstvena zavarovanja običajno prinašajo več prednosti od zgolj krajših čakalnih vrst, med drugim celovito pripravo in načrt zdravljenja, njegovo spremljanje ter v celoti hitrejšo pot zdravljenja in ozdravitve. Tega se zavedajo tudi delodajalci. Svoj odgovornejši odnos do zaposlenih in skrb za njihovo zdravje, ne nazadnje pa tudi za hitro vrnitev na delo, izkazujejo z vse večjim zanimanjem za kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje. Tako v Prvi zaznavajo povečanje povpraševanja po različnih oblikah dodatnih zdravstvenih zavarovanj Prva Zdravje, predvsem za kolektivno obliko zavarovanja. »Skladno z dejstvom, da gre za mlado zavarovalno vrsto, kjer torej zavedanje tako na ravni posameznika kot na ravni podjetja raste, smo ob koncu letošnjega prvega četrtletja dosegli 45-odstotno rast števila zavarovancev v primerjavi z istim obdobjem lani,« so zadovoljni v Prvi.