Z zavarovanjem veliko hitreje do zdravnika

Vroča debata o neskončnih čakalnih vrstah v zdravstvu je v času pandemije izgubila nekaj svoje ostrine, zaradi splošnih okoliščin v zdravstvu (fokus je bil seveda na delovanju sistema v času covida-19) pa tudi zato, ker (še vedno) ne vemo, kje smo. Kako kritično dolge so pravzaprav čakalne dobe? Že pred pandemijo so poznavalci opozarjali, da tega v resnici nihče ne ve, ker ni enotnih, primerljivih podatkov. Zdaj je zmešnjava še hujša, saj bodo številke zaradi pandemije nemara pokazale, da so se vrste skrajšale, v resnici pa vsi vemo, da se zaradi manjšega števila dnevnih obravnav še podaljšujejo.

Podatke o čakalnih vrstah zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Na naše vprašanje o trenutnem stanju so odgovorili, da se je v času epidemije zdravstveni sistem popolnoma ustavil, zato posledično pričakujejo, da se bodo čakalne dobe podaljšale. Da bi pridobili relevantne podatke, pa je ministrstvo za zdravje javne zavode pozvalo, naj do konca julija uskladijo podatke o čakajočih v lokalnem informacijskem sistemu s podatki v sistemu eNaročanje.

NIJZ spremlja in usklajuje podatke o čakalnih dobah in številu čakajočih, vendar kljub zagotovilom, da bodo podatki kmalu na voljo, še ni ne podatkov, ne predlogov rešitev za optimizacijo dostopnosti do zdravstvenih storitev. Na tem bojnem polju meri moči več javnih institucij, ki vlečejo vsaka v svojo stran, bodisi iz strokovnih, statusnih ali finančnih nagibov.

Premalo denarja, premalo kadrov

A tudi brez natančnih podatkov se ve, da so čakalne vrste nedopustno dolge. Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov, pojasni: »To je zato, ker obseg zdravstvenih storitev, ki jih z zbranimi prispevki financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne pokriva vseh potreb. Stroški zdravljenja namreč iz leta v leto naraščajo zaradi staranja prebivalstva, novih učinkovitih zdravil in novih sodobnih postopkov zdravljenja. Dostopnost zdravniške obravnave pa zmanjšujeta tudi dejstvo, da cene zdravstvenih storitev v nekaterih primerih ne pokrivajo stroškov, in pa pomanjkanje ustreznih kadrov.«

Po prepričanju ekonomistke Marjete Kuhar je posebej skrb vzbujajoče, da so se podaljšale čakalne vrste tudi pri prvih specialističnih pregledih. Prav pri teh bi morali namreč najprej zarezati. Ker je od tega, kdaj pridemo do prvega specialističnega pregleda odvisen niz naslednjih zdravniških obravnav, bi morali vrste začeti krajšati prav tam.



Po podatkih ZZZS primerljive države namenjajo bistveno več sredstev za svoje zdravstvene sisteme (okoli 10 odstotkov BDP), Slovenija pa samo 3 odstotke. Od tod večna nesoglasja med zavodom in vlado okoli dodatnih proračunskih injekcij za zmanjševanje čakalnih vrst, obljube, ki se ne uresničijo, iskanje novih potencialnih virov, ki s stališča pacienta niso sprejemljivi (kot pravijo na ZZZS, bi lahko na primer 36,5 milijona evrov, kolikor porabijo za »nezdravstvene dejavnosti«, med drugim Doro in Zoro, prevalili na proračun in prihranek porabili za zmanjšanje čakalnih vrst).

Skratka, na ZZZS menijo, da bi za odpravo nedopustno dolgih čakalnih dob potrebovali 100 do 150 milijonov evrov iz proračuna, hkrati pa bi morali sprejeti še več nefinančnih ukrepov, npr: izboljšati vodenje čakalnih seznamov in izboljšati NIJZ sistem eNaročanje, ki mora zagotoviti bolj transparentno in poenoteno elektronsko vodenje čakalnih seznamov v zdravstvu; preprečevati nepotrebno napotovanje oz. uvrščanje pacientov v čakalne sezname; optimirati  izrabo kadrovskih, opremskih in prostorskih virov v bolnišnicah, ustrezneje načrtovati kadre v zdravstvu.

V začetku septembra je ministrstvo za zdravje pripravilo javni razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, namenjen javnim in zasebnim izvajalcem zdravstvenih storitev v skupni vrednosti 42 milijonov evrov, od tega bo Slovenija še letos investirala 14 milijonov evrov, ostalo naj bi črpali iz sredstev EU.

Dopolnitev javnega sistema

Za izognitev dolgemu čakanju na zdravstveno obravnavo so zavarovalnice strankam ponudile posebne zdravstvene pakete, ki omogočajo hiter dostop do zdravstvenih storitev zunaj sistema javnega zdravstva in jih je mogoče skleniti individualno ali kolektivno, prek delodajalca.

To so dodatna zdravstvena zavarovanja, ki krijejo stroške zdravstvenih storitev, ki niso vključene v obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, na primer samoplačniški pregledi pri specialistu ali nadstandardne zobozdravstvene storitve. Ker zavarovalnice za te storitve običajno angažirajo zasebne zdravstvene izvajalce, so čakalne dobe kratke. Poleg hitrega dostopa tovrstna zavarovanja krijejo tudi na primer zahtevne diagnostične postopke, posege v enodnevni obravnavi, zdravila na beli recept in ambulantno rehabilitacijo. Ponavadi je dodana tudi storitev asistenčnega centra, ki komunicira z zavarovancem, organizira termine in usmerja proces zdravljenja.

Posamezne zavarovalnice ponujajo še dodatna zdravstvena zavarovanja, ki se nanašajo na izplačila nadomestil v primeru operacij, povračilo stroškov nadstandardnih zobozdravstvenih storitev ali storitev preventive in protetike, pomoč pri negi na domu ipd. Nekatera zavarovanja omogočajo posvet z zdravnikom na daljavo, in to tudi pri nenujnih zdravstvenih težavah. Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger nam je povedala, da se je v zadnjih letih ponudba na trgu dodatnih zdravstvenih zavarovanj okrepila. Je zelo različna, hkrati pa se tudi na videz enakovredna zavarovanja razlikujejo v razponu kritij glede na vrsto storitve, višino kritja in višino premije.



Zaradi velikega razpona kritij in višine premije so tovrstna zavarovanja dostopna širokemu krogu strank. Posameznik z ustreznim dodatnim zdravstvenim zavarovanjem zmanjša finančno tveganje, ki nastane, če zboli sam ali njegov družinski član. Res pa je, da mora o dodatnem zdravstvenem zavarovanju razmisliti, še pred zdravstveno težavo, saj so pozneje pogoji manj ugodni, nekaterih zavarovanj pa sploh ni mogoče skleniti.

In kako se na tovrstne ponudbe odzivajo potrošniki? Maja Krumberger: »Po naših podatkih zanimanje za tovrstne produkte vztrajno raste in ljudje prepoznavajo njihovo dodano vrednost. Prav tako je zavarovalnic, ki ponujajo tovrstna zavarovanja, več kot v preteklih letih. Na splošno pa je v Sloveniji poznavanje dodatnih zdravstvenih zavarovanj še precej slabo, zato je manevrski prostor za nadaljnjo rast velik.«

V povprečju se čaka tri dni in pol

Pod drobnogled smo vzeli enega takih produktov, zavarovanje PRVA Zdravje. Kaj so njegove glavne prednosti? Hitro naročanje na zdravstvene storitve 24 ur na dan, vse dni v tednu, hiter dostop do specialističnih pregledov (tudi brez napotnice osebnega zdravnika), do operativnih posegov, rehabilitacij z zagotovljeno dobo do največ deset delovnih dni, naštevajo v Prvi osebni zavarovalnici. Še posebej pa so dobe kratke, ko do storitve prideš brez napotnice in se tako izogneš čakalni dobi pri osebnem zdravniku – kar je še pomembnejše v teh časih, ko je dostop tudi do osebnega zdravnika otežen.

Dodatno poudarjajo, da se z zavarovanjem lahko izognemo visokim stroškom, ki jih običajno zahtevajo kakovostne zdravstvene storitve v zasebnem sektorju. Storitve so namreč na voljo v mreži zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev na več kot sto različnih lokacijah po Sloveniji. Zavarovanje je primerno za posameznike med 15. in 64. letom, na voljo pa je tudi zavarovanje za otroke od dopolnjenega petega leta.



Prva osebna zavarovalnica oglašuje čakalne dobe, ki ne presegajo desetih delovnih dni. Kolikšne pa so zares? Od aprila 2018 do maja 2020 je bila povprečna čakalna doba zavarovancev PRVA Zdravje za odobrene zdravstvene storitve samo 3,41 dneva. Upoštevaje želje uporabnikov nenehno dopolnjujejo področja in storitve, načrtujejo pa že občutno nadgradnjo produkta.

V primeru nenujnih zdravstvenih težav je (še posebej v času epidemije) dobrodošel brezplačen telefonski nasvet zdravnika zavarovancu, pri čemer se lahko zavarovanec obrne na mrežo tamkajšnjih zdravnikov družinske medicine. Zaradi vsega tega bi to zavarovanje na podlagi lastnih izkušenj svojcem in prijateljem priporočilo kar 97 odstotkov vprašanih.

Tudi to zavarovanje obstaja v kolektivni različici, za svoje zaposlene ga sklene podjetje in jim tako zagotovi večjo zdravstveno varnost. Številna podjetja ga ponudijo kot del zaposlitvenega paketa. S tem uspešno skrajšujejo čas bolniških odsotnosti in znižujejo stroške bolniških nadomestil. Po podatkih Prve se v prvem letu od sklenitve zavarovanja za izrabo storitve odloča kar tretjina posameznikov, ki v povprečju uporabijo dva pregleda.