Izzivi zdravja za prihodnost

Ljubljana – Medijska hiša Delo je že drugo leto zapored eno izmed poslovnih kampanj namenila tematiki zdravja, ki je zaradi pandemije koronavirusa še posebej v ospredju po vsem svetu. V okviru projekta Zdravje 2020 že vse od sredine maja vsako sredo v časopisu Delo in na spletnih straneh izpostavljamo aktualne smernice s področja­ zdravja.

Letošnjo poslovno kampanjo Nova medicina in digitalizacija: Uporabnik kot središče zdravstvenega sistema v spreminjajoči se družbi zaključujemo z današnjo poslovno konferenco v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Programski partner konference je Inštitut za strateške rešitve (ISR).

Udeležence konference je pozdravil glavni direktor Dela Andrej Kren. Vsebinski koncept današnje konference, ki postavlja uporabnika v središče dogajanja, je primerjal z maksimo medijske hiše Delo, ki postavlja v središče bralca in uporabnike spleta.

Tako je Delo po začetku epidemije poskrbelo, da se delovni proces ne bi pretrgal. To sta omogočila nova računalniška oprema in informacijski sistem, novinarji delajo od začetka epidemije od doma, delo dokonča dežurna ekipa. Večji izziv je bil zagotoviti nemoteno delo v tiskarni. V primeru okužbe ne bi izšlo ne Delo ne preostali časopisi, ki jih tiska Delova tiskarna. Organizirali so delo v dveh ločenih skupinah, ki se nista srečevali, in taktika se je izkazala za uspešno.



Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je v svojem nagovoru poudarila, da dogodek na temo zdravja v tem času ne bi mogel biti bolj aktualen. Posebej jo veseli, da Delo v poročanju o epidemiji ni zapadlo pod vpliv »strokovnjakov« s FB in ni pomagalo širiti teorij zarote, ampak je pristopilo zdravorazumsko: naj o tem spregovorijo strokovnjaki in naj stroka opravi svoje delo.

Med temami današnje konference je zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Delodajalce, ki so vplačniki v zdravstveno blagajno, še kako zanima, kako se sredstva porabijo, pa tudi, kakšen je učinek na zdravje ljudi, zaposlenih. GZS zanima, kako učinkovit je zdravstveni sistem, kakšna je kakovost storitev pa tudi njihova dostopnost. Zato je zbornica pozvala ministrstvo za zdravje, naj naredi vse za večjo dostopnost storitev, odpravo čakalnih vrst z orodji, ki jih ponujajo tehnološki razvoj, digitalizacija, e-zdravstvo.

Opozorila je tudi na neučinkovit zdravstveni sistem, ki se zaradi neuspešnih reform po prejšnji gospodarski krizi še ni postavil na noge, koronakriza pa je stanje še poslabšala. Zato bo zdaj prva skrb ohranjati čim boljšo epidemiološko sliko, brez tega ni računati na okrevanje gospodarstva. Kljub temu bo treba vzporedno ustvariti pogoje za učinkovitejši zdravstveni sistem, kar ne bo lahko. Kot sta v zdravstvu izziv digitalizacija in robotizacija, morata biti obe delujoči v zdravstvenem sistemu.

Direktor Inštituta za strateške rešitve, programskega partnerja konference Tine Kračun je predstavil program konference, ki se po tem, ko se je začela epidemija, ni veliko spremenil. »Zaradi neobičajnih razmer se moramo še bolj pogovarjati o teh temah, izkušnje in dobre prakse so zagotovilo za to, da bo kmalu spet vse tako, kot je bilo včasih,«je poudaril.







Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jerneja Farkaš Lainščak je med drugim poudarila, da napredek digitalizacije postavlja pred nas nove možnosti, tako na področju preizkušanja zdravila, odkrivanja diagnostičnih zadev, na področju določanja prilagajanja načina zdravljenja posamezniku in na možnostih odkrivanja novih zakonitosti iz velikih količin podatkov. Na drugi strani prinaša tudi izzive obvladovanja velikih količin podatkov, preprečevanja vdorov in iskanja pravega zelo občutljivega ravnotežja med varstvom osebnih podatkov in koristjo, ki jo podatki posameznika lahko prinesejo.
 
Po podatkih raziskave evropske komisije iz leta 2018 je bila Slovenija na področju uporabe e-Zdravja na šestem mestu med 29 državami. V Sloveniji so na nacionalni ravni koraki v smer k informatizaciji v zdravstvu bili postavljeni že pred nekaj časa, sprva povezane s sistemom on-line na ZZZS, kasneje pa tudi s projektom e-Zdravja tudi na področju kliničnih podatkov za vsakega prebivalca. Centralni register prebivalstva vsebuje že več kot 80 milijonov dokumentov za več kot dva milijona prebivalcev.



Zavedamo se, da bo vedno obstajal razkorak, da cilja popolne digitalizacije z najnovejšimi tehnologijami ne bomo nikoli dosegli, saj bo napredek področij in tehnologije vedno prehiteval možnosti, kapacitete. Letošnje dogajanje med pandemijo so korenito spremenile naše dojemanje načina, kako se zdravstvo lahko izvaja, in zavedanje, da je digitalizacija njegov bistveni sestavni del.
Možnost dostopa do elektronske kartoteke pacienta, videopovezav in elektronskega poslovanja je pripravljenost v praksi izkoristiti prednosti tega, saj je digitalizacija dragocen vsakdanji pomočnik.
 
Zdravstvo je kot pomemben sektor zaznano v svetu kot področje, ki ga je treba okrepiti, ampak digitalizacija ne more biti sama sebi namen, ampak sprememba, ki prispeva k spremembi zdravstva. Treba je doseči enakomeren razvoj zdravstva. Zato potrebujemo strategijo za uresničitev namena, kaj hočemo doseči, ne samo z digitalizacijo, moramo se zavedati, da je v središču bolnik (spremljanje njegove celotne poti skozi zdravstveni sistem), je še poudarila državna sekretarka. Na področju digitalizacije je dolgotrajna oskrba nepopisan list, kar nam daje priložnost, da to naredimo tako, kot je prav, povezano, digitalizirano itd. Zdravstvo in digitalizacija sta čedalje tesneje povezani področji.
 

Lekcije epidemije

Glavni govornik Philippe Vigoroux, svetovalec francoskega veleposlaništva za družbene zadeve v Rimu in Ljubljani ter nekdanji direktor bolnišnic v Bordeauxu, Limogesu in Nancyju, je prek videopovezve predstavil lekcije epidemije za boljšo organizacijo zdravja in bolnišnic.

Kot je povedal, je Francija med epidemijo sledila ukrepom in jih smiselno povzemala ter uporabljala, saj je bil razvoj dogodkov približno 12 dni za dogajanjem v Italiji. Kriza je prinesla veliko sprememb, od tega, kako delamo kot družba, naučili smo se družbenega distanciranja, kar je bil poseben izziv za otroke. V družbi je vzniknila solidarnost v skupnem boju proti revščini in pozivi za »več Evrope« v zdravstvenem sektorju, je povzel Vigoroux.



Posebej pomembna posledica epidemije je, da se je zdravstveni sitem bolje organiziral. »Strinjamo se, da potrebujemo robustnejši zdravstveni sistem, ki mora biti bolje pripravljen na razmere, kot je covid, na takšne izzive se mora biti sposoben bolje odzvati,« so se po Vigorouxevih besedah naučili v Franciji, ki ni bila pripravljena na epidemijo.

Covid nas je tudi naučil, da potrebujemo boljše sodelovanje med državami, tudi med bolnišnicami na mednarodni ravni, na primer s harmonizacijo receptov itn. »Vemo, da načrti o tem vedno so, ampak jih je treba tudi uresničiti,« je opozoril in spomnil na kritično pomanjkanje zaščitne opreme, ko jo je Evropa potrebovala. Proizvodnja izdelkov je v državah, ki opremo prav tako potrebujejo, in ko so potrebe večje od ponudbe, je razumljivo, da proizvajalci najprej pokrijejo potrebe v svojih državah. Poskrbeti moramo za lastno proizvodnjo in si s tem zagotoviti suverenost.

Tako kot na ravni besed praviloma ostaja sodelovanje med bolnišnicami, velja tudi za sodelovanje držav. Ustvariti moramo Evropo zdravja, ki jo mnogi želijo, nikoli do zdaj pa ni bila uresničena. To je zdaj kot prioriteto postavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je spomnil govorec iz Francije.



Covid je pokazal tudi na potrebo po boljši organizaciji bolnišnic. Pomembno je, da poleg skrbi za covid bolnike ostajajo tudi postelje za druge paciente, da se njihovo zdravljenje ustrezno konča, ne glede na razmere v povezavi z novim koronavirusom. Velika težava je tudi osebje. »Imeli smo postelje, nismo pa mogli zagotoviti usposobljenih kadrov. Plače zdravstvenega osebja, medicinskih sester so zelo nizke,« je predstavil izkušnje iz francoskih bolnišnic, kjer tudi ugotavljajo, da potrebujejo več interne demokracije, to je več participacije, za kar prav zdaj iščejo rešitve.

»Zagotovo pa je covid pokazal tudi, da zdravstveni sistem potrebuje velike naložbe v digitalizacijo,« je poudaril Vigoroux in naštel pozitivne strani penademije: »Kriza je bila šok, ampak bolnišnice so nenadoma postale pomembne za vse, prav tako so bili prepoznani zaposleni, skrb za bolnike je šla na višjo raven in javno zdravje je prišlo v središče pozornosti.« Pandemija je različno prizadela članice EU, najti moramo način, kako postati bolj odporni na šoke, kot je ta. V Evropi moramo govoriti isti jezik, ubrati enotno politiko na tem področju in delati skupaj, je še pozval Vigoroux.


 

Pristop napredne medicine k posamezniku

V prvem panelu z naslovom Zdravje in znanost: Napredna medicina: od splošnega pristopa k individualnemu uporabniku, sta Krzysztof Nojszewski, direktor Novartisove Farmacevtike v Sloveniji, in Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, z moderatorko Barbaro Matijašič odpirala teme celičnih in genskih terapij, ki prinašajo nove oblike zdravljenja, hkrati pa spreminjajo ročnost zdravljenja, zaradi česar so zdravstveni sistemi manj obremenjeni.

Direktor Novartisove Farmacevtike Krzysztof Nojszewski je med drugim predstavil razliko med celičnimi in genskimi terapijami, saj se Novartis osredotoča tudi na razvoj teh terapij. Genetske bolezni z gensko terapijo zdravijo tako, da manjkajoči ali okvarjeni gen v celici nadomestijo z delujočo kopijo gena. Celična terapija pa zdravi z obnovo ali spreminjanjem določenih sklopov celic ali z uporabo celic za izvajanje terapije v telesu.

Na vprašanje, kakšno vrednost prinašajo celične in genske terapije za bolnike, zdravstvene sisteme in družbe, je Krzysztof Nojszewski odgovoril, da te terapije prinašajo veliko prednosti, saj lahko samo z eno terapijo dosežejo doživljenjski učinek. »Gre namreč za paciente, ki bi lahko brez teh terapij umrli, zato so to velike koristi tako za pacienta kot za sorodnike. Te terapije vlivajo upanje in pomenijo možnost za potencialno ozdravitev oziroma zaustavitev napredovanja prej neozdravljivih redkih in drugih bolezni.«

Prav tako prinašajo koristi tudi za zdravstvene sisteme, saj zmanjšajo stroške dolgotrajnega zdravljenja, s celično terapijo pa gre za enkraten strošek. Te terapije pomenijo, da se lahko pacient po zdravljenju vrne nazaj v družbo in živi normalno življenje, kar je neprecenljiva vrednost. In kot je še dodal Krzysztof Nojszewski, je treba odpreti razpravo, kako ponuditi takšne rešitve pacientom in kako take terapije narediti dostopne za paciente v Sloveniji. To pa so vprašanja za odločevalce pri ocenjevanju vrednosti teh terapij.
 

Kje smo in kam gremo?

Na vprašanje, ali so se zaradi covida-19 prebojne terapije spremenile, je direktor Novartisove farmacevtike v Sloveniji poudaril, da se ni zaradi tega nič spremenilo. »Razvoj mora teči naprej, pogovarjamo pa se o že registriranih terapijah. Je pa prihodnost zelo obetajoča glede novih terapij,« je še dodal Krzysztof Nojszewski in dodal, da dokler terapije/produkti niso na voljo pacientom, gre samo za razprave.

Podobni kot v svetu so tudi trendi v Sloveniji, je povedal Marjan Sušelj. Osebno in kot plačnik zdravstvenih storitev je navdušen nad spremembami, ki jih prinaša tehnološki razvoj. Danes se bolezni zdravijo drugače, uporabljajo se personalizirana zdravila, od tega si obetamo velike učinke.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je kar 40 odstotkov zdravljenja z zdravili neučinkovitega, ker je vsak človek unikat, drugače se odzove na terapijo. Nova tehnologija omogoča velike baze podatkov, ki se lahko med seboj kombinirajo, izdelajo se zdravila, ki so pisana na kožo posameznega pacienta. Tako je pričakovati pomemben preboj pri učinkih zdravljenja, tistih 40 odstotkov naj bi se postopoma znižalo. Učinki bodo znatni pri novotvorbah, ki so gensko determinirane.

Na vprašanje, kakšna struktura zdravil, katerih stroške krije ZZZS, je na voljo v Sloveniji, je Sušelj postregel s podatki. ZZZS je leta 2019 za zdravila porabil 520 milijonov evrov, od tega četrtino za rakava obolenja, 15 odstotkov za kardiovaskularne bolezni, sledijo bolezni živčevja … Pomembno je, je poudaril prvi mož ZZZS, da za to namenjamo vsako leto več sredstev. V resnici je rast investicij za zdravila večja kot za ostale segmente zdravstva. V prvem polletju letos je bila rast celo 14-odstotna, za nova inovativna zdravila, ki jih uporabljajo v bolnišnicah, je šlo celo za četrtino več.



»S tem bomo nadaljevali,« je bil odločen Sušelj. Če bodo zdravila registrirana, jih bomo prenesli v Slovenijo, ko bomo imeli formalne pogoje za to. Pomembno pa je, da za to zagotovimo večja sredstva. Ne gre prezreti, da naša država namenja za zdravstvo za 20 odstotkov manj denarja kot je poprečje Evrope, a imamo kljub temu primerljiv dostop do sodobnih zdravil. Morda kakšno pride z nekaj časovnega zamika.«

Stroški zdravstva bodo še naprej rasli

Nova zdravila prinašajo ogromne koristi pacientom, posebej so povečala stopnjo preživetja pri novotvorbah, vendar jih je treba ovrednotiti tudi na ravni družbe kot celote, kot nekoga, ki investira vanja. ZZZS je kupec zdravil in njegov pogled je zato specifičen. Preveriti je treba, kakšen je njihov doprinos v zdravstveni sistem. Statistika ga mora potrditi, sicer morda pričakovanja niso povsem realna.

Komisija, ki prepušča nova zdravila v sistem, ki ga javno financiramo, zelo premišljeno in odgovorno presoja, katero zdravilo je že zrelo za to in kakšen bo doprinos za pacienta. Iluzorno pri tem je, da bomo ob vnosu novih zdravil zmanjševali ali opuščali stara, zato izdatki za zdravila kljub večji učinkovitosti naraščajo. »Za zdravstvo bomo dajali več, zaradi staranja, sodobnejših tehnologij. A če so ljudje manj časa na bolniški, bodo tudi gospodarstvo, politika in sindikati razumeli, da je treba za zdravstvo namenjati več denarja. Tehnologija bi morala biti fascilitator,« je poudaril Sušelj.

Tudi zaradi posledic, ki jih ima za zdravstvo korona, bo treba po Sušlju na splošno nameniti več denarja za zdravstvo, ne samo za razvoj zdravil in za doseganje neke znosne cene (v Sloveniji uspeva partnerjem kljub vsemu ohranjati cene zdravil, ki so za več kot desetino nižje kot po Evropi), ampak tudi za infrastrukturo,v katero se je v preteklosti premalo vlagalo, kapacitete, v kadre in njihovo usposabljanje. Več denarja bi moralo v zdravstvu dobiti iz državnega proračuna.

Na vprašanje, ali bodo inovativna zdravila lahko rešitev za dolgotrajne bolniške, je Sušelj odgovoril pritrdilno. Vsaj deloma in na dolgi rok. Kratkoročno pa bodo potrebne sistemske spremembe, ki jih je ZZZS že predlagal, a jih odločevalci še niso vzeli v roke: zamejiti trajanje bolniške z zakonom, po določenem obdobju bolniško prekiniti in narediti načrt za prekvalifikacijo, premestitev ipd.


 

Ključna prioriteta je e-recept

Glavna govornica Ann Slee, ki je namestnica vodje pooblaščenca za klinične informacije pri Nacionalni zdravstveni službi (NHS) v Angliji in ustanovna članica fakultete za klinično informatiko, se je pridružila prek videoposnetka. Po poklicu je bolnišnična farmacevtka, ki je v preteklosti vodila različne lokalne in nacionalne pobude o digitalnih zdravilih in e-napotnicah z izkušnjami pri razvoju in uvajanju digitalnih tehnologij. Ima več častnih akademskih imenovanj in je bila članica svetovalnega odbora za pregled Wachterja.

Ann Slee je govorila o pomenu digitalizacije v zdravstvu. »Zdravila so prioriteta digitalizacije. Z njimi najpogosteje posegamo v zdravje, zato, če hočemo spremeniti način, kako bomo skrbeli za paciente z uporabo digitalne tehnologije, zdravila enostavno moramo vključiti, sicer bomo zdravstvo težko transformirali,« je poudarila. Da je to mogoče, smo videli v zadnjem obdobju, ko smo čez noč smo spremenili način naročanja pacientov na preglede, uporabljamo videokonfdrence za posvete z zdravniki.

»Ampak če potrebujemo recept in ga ni mogoče dobiti v e-obliki, nismo naredili ničesar. To je ključna prioriteta dela, ki ga opravljamo z napori za digitalizacijo zdravstva,« je opozorila. So pa pri tem največja ovira prav pacienti, ki ne marajo sprememb, e-recept zanje še ni oprijemljiv. Zagotoviti je treba, da bodo lahko sledili receptu od izdaje pri zdravniku do dostave zdravil. Kot ugotavljajo v Veliki Britaniji, je ena od posledic digitalizacije receptov, da je preveč enostavno ponovno naročanje, zato ljudje zdravila naročajo na zalogo, kar je velik izziv.

Poudarila je tudi pomen odprtih standardov pri digitalizaciji. Podatki, ki so ujeti v organizacijah, ne služijo namenu, treba jih je prevajati in interpretirati, kar pa je težava, saj ob tem lahko delamo napake. Odprti sistemi so zato zelo pomembni, število napak bi se tako minimaliziralo. Zato so odrti sistemi nujni, je poudarila Ann Slee.

Pomen umetne inteligence (UI) v zdravstvu je v tem, da je na voljo veliko podatkov, ki izhajajo iz konkretnih primerov zdravljenja. Pomagali bodo do spoznanj, česa še ne vemo, da ne vemo, in ne toliko kar vemo, da ne vemo. UI bo vplivala predvsem na to, kako bodo zaposleni v zdravstvu delali. Predstavila je primer iz farmacije, iz katere izhaja: »Recepte smo vedno preverjali s kliničnega vidika, ali bo izdano zdravilo varno, za kar pa porabimo veliko časa. UI nam bo pomagala identificirati, na kateri točki moramo natančneje gledati recept. Velik potencial tega je, da bomo lahko več časa porabili za paciente. Tako bomo lahko izboljšali storitve v zdravstvu.
 

Visokotehnološki medicinski pripomočki

Na drugem panelu z naslovom Visokotehnološki medicinski pripomočki in rešitve za uporabnike je moderatorka Alenka Toplak iz SIQ Ljubljana (Priglašeni organ za medicinske pripomočke) z udeleženci razpravljala o tem, kako umetna inteligenca omogoča številne neslutene možnosti za izboljševanje zdravja prebivalstva ter kako je mogoče z naprednimi rešitvami, ki združujejo korpuse podatkov in napredno analitiko, spremeniti zaznavanje tveganj pri zdravju prebivalstva. V pogovoru so se ji pridružili Janez Kranjc, predsednik uprave Prve osebne zavarovalnice, Gregor Schoss, direktor področja varnosti in elektromagnetike v SIQ, ter prim. doc. dr. Jernej Završnik iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
 


V Sloveniji je okoli 20 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, ki porabijo skoraj 50 odstotkov vseh izdatkov v slovenskem zdravstvu. Demografska slika kaže, pravi Janez Kranjc, da je najštevilčnejša populacija od 45 do 65 let, generacija, ki se bo začela upokojevati, kar bo peljalo k vedno večjim izzivom, saj bo vedno manj mladih, ki bodo vplačevali v zdravstveno blagajno, zato bo sredstev vedno manj.

»Na zdravstveno blagajno ne udarja samo demografija, ampak tudi korona, ki je še dodatno otežila dostop do zdravstvenih storitev in podaljšala čakalne vrste,« je povedal in dodal, da so zato nastale nove oblike zdravstvenih zavarovanj, ki omogočajo dostop do zdravnikov. V Prvi taki posamezniki čakajo zgolj do tri dni, telefonska linija za te namene je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Tudi podjetja se vse pogosteje odločajo, da bodo vključila zaposlene v tako obliko kolektivnega zavarovanja, dodaja Kranjc, saj skrajšujejo bolniško odsotnost. Na eni strani podjetja vidijo, da je to ugodnost za zaposlene za relativno majhen znesek, jim pa da dodano vrednost, ki jo ljudje takoj cenijo.

»Kar 97 odstotkov tistih, ki so koristili vsaj eno našo storitev Prva zdravje, bi to zavarovanje predlagalo prijateljem, sorodnikom,« je še nanizal podatke Janez Kranjc in dodal, da tovrstna zavarovanja niso nadomestila za javno zdravstvo, ga pa lahko v nekaterih segmentih razbremenijo in skrajšajo čakalne vrste. Rešitve za uporabnike, hiter in pravočasen dostop do specialista in zdravstvenih storitev, je izjemnega pomena.

Od letošnje pomladi omogočate sklepanje zavarovanj na daljavo, iz naslanjača. Kaj pa sklenitev zavarovanja šele takrat, ko se kaj zgodi? »To bi si vsi želeli, vendar se je treba čim prej zavarovati pred neljubimi dogodki, saj je drugače prepozno.«
Kaj vse uporabniku omogoča sodobna tehnologija? Trendi, ki jih vidimo že dolgo časa, so na področju digitalnega dostopa. »Želimo narediti naše storitve uporabniku čim bolj prijazne,« pravi Janez Kranjc.
 

Tehnologija da, pomembna pa je varnost

Gregor Schoss je poudaril pomen varnosti in učinkovitosti medicinskih pripomočkov. Proizvajalci zagotovijo, da se neka bolezen zdravi, ob tem pa je treba preveriti morebitne stranske učinke, ali naprava deluje pravilno in tako, kot navaja proizvajalec.

»Digitalne tehnologije prinašajo velike možnosti, a tudi nove izzive. Velika dodana vrednost je, da zdravniki lahko pregledujejo podatke za nazaj, na podlagi tega lahko podajo boljšo diagnozo. Pripomočki, ki predvidevajo oddaljen dostop, morajo zagotavljati, da bo povezava wi-fi zares delovala povsod, kjer bodo napravo uporabljali, da vanjo ni mogoče vdreti »noben proizvajalec nikoli ne reče, da je njegova naprava stoodstotno varna pred vdori, saj bi s tem privabil hekerje, da bi to poskušali zavreči« in nenazadnje, da delovanja naprave ne motijo druge ter da so informacije, ki se zbirajo varno shranjene in dostopne samo tistim, ki so pooblaščeni, da jih vidijo, je izzive predstavil Schoss.

Medicinski pripomočki, ki delujejo oziroma se odločajo na podlagi umetne inteligence, če končne potrditve ne da človek, so še poseben izziv, spadajo med pripomočke z najvišjo stopnjo tveganja. Kot je še izpostavil, so medicinski pripomočki čedalje bolj sofisticirani, podpora tehnologije, ki omogoča številne nastavitve in so uporabnikom v veliko pomoč, na drugi strani tudi prinašajo veliko tveganj, kar pomeni zahtevnejše preverjanje ustreznosti pri priglašenem organu, kot je SIQ, s tem pa se za proizvajalca povečajo tudi stroški.
 

Manj sedenja v čakalnicah s pomočjo tenhologije

Dr. Završnik je izpostavil vprašanje čakalnih vrst in čakanja v čakalnicah, kar ni le težava v večini zdravstvenih ustanov v Sloveniji, naročanje je globalni izziv, ki pa ga pametne informacijske rešitve lahko zmanjšajo, je prepričan. »Polne čakalnice, ki so se v času koronavirusa prenesle na on-line čakanje zahtevajo nove, pametne pristope pri naročanju bolnikov. Izziv pri tem je, da na čakanje vpliva cela vrsta dejavnikov, na primer nenaročeni pacienti, dejansko trajanje obravnave, nepričakovane zamude, nepričakovane odsotnosti zdravnikov, naročeni pacienti ne pridejo, s čemer se podaljšujejo tudi čakalne vrste.

»Ocenjujemo, da bi z ustreznejšim načrtovanjem ob tehnološki podpori lahko skrajšali čakalne dobe za četrtino samo na račun tega, če bi nam uspelo natančneje predvideti čas za obravnavo in še z nekaterimi podobnimi ukrepi,« je ocenil Završnik.

Pomembno delo bi bilo narejeno, če bi aktualni čas izkoristili za pretvorbo papirnih zdravstvenih kartonov v digitalno obliko, za kar pa potrebujemo ljudi, ki bi to delo opravili, močne strežnike in tudi osebje, ki bi to uporabljalo. Izziv tu so zaposleni, saj predvsem starejše generacije zdravnikov niso toliko vešče pri uporabi računalnikov in jim bi to predstavljalo dodatno breme.

Vendar pa »hibridni kartoni omogočajo inteligentne analize podatkov, ki se vsakodnevno zbirajo na mrežah, kar je v interesu pacientov, saj bi bile obravnave bistveno bolj celovite. Morali bi jih uporabljati, pri čemer pa je težava tudi, da so se zdravstvene ustanove v preteklosti informatizirale nepovezano, tako da uporabljajo razlkčne, med seboj nekompatibilne programe. Dostopnost in povezljivost vseh podatkov iz pacientovega kartona vsem, ki jim pacient to dovoli, je eden največjih izzivov,« je poudaril Završnik.

Na tretjem panelu Zdravje in tehnologija: Z digitalizacijo do učinkovitega informiranja in obvladovanja zdravstvenih procesov razpravljali o tem, kako velik potencial ima digitalizacija, da pripomore k učinkovitosti procesov v zdravstvenem sistemu. Slišali bomo tudi predloge, kako lahko zdravstveni sistemi s pomočjo tehnologije in digitalizacije izboljšajo notranje procese, menedžment opravil, kontroling in analitiko, kar omogoča vsakokratne izboljšave v zdravstvenih mikro- in makrookoljih.
 

Pospešeno odkrivanje bolezni z digitalnimi dvojčki

Rachel Dunscombe, izvršna direktorica NHS Digital Academy in direktorica Tektology, pravi, da v zdravstvu beležimo okoli 20- do 30-odstotno učinkovitost, imamo pa tudi nekaj optimalnih rezultatov, ki pa bi jih bilo mogoče še izboljšati s tehnologijo. Na vsakem vladnem seznamu stvari, ki bi jih radi videli v zdravstvu, pa se vedno znajde tudi učinkovitost. Kot pravi Rachel Dunscombe, pa se je pri tem treba bolj osredotočati na državljane in njihove potrebe.

V današnjem zdravstvenem varstvu se soočamo s številnimi različicami sistemov, podatkov in stvari, ki nekatere odstopajo od standardov, pa ne bi smele, zato je potrebno sistematično načrtovanje. »Pri našem raziskovanju smo ugotovili, da se vrednost podatkov kaže v celotni življenjski dobi posameznika. Torej, če nekaj posnamete ob rojstvu, bo to imelo vrednost oziroma bo pomembno skozi njegovo celo življenje v smislu zmanjševanja tveganj.« To je strateško bogastvo, ki bi ga morali ceniti veliko bolj.

V Veliki Britaniji je trenutno veliko govora o t. i. digitalnih dvojčkih, je še pojasnila Rachel Dunscombe, ki tudi sama dela na programu digitalnih dvojčkov; gre za virtualne modele, ki v realnem času preslikajo podatke, zbrane pri posamezniku.

»Digitalni dvojčki resnično potrebujejo kodificirane podatke v realnem času, da jih lahko uporabljamo pri personalizirani uporabi v medicini,« še pravi gostja in dodaja, da pa je pri tem treba zagotoviti tudi preglednost in ljudem pokazati, kako se uporablja njihove podatke. 

»Ko boste v Veliki Britaniji darovali kri, vam bodo poslali sms sporočilo, kje in za kakšen namen je bila uporabljena,« je še izpostavila Rachel Dunscombe. Digitalni dvojčki bodo v medicini pospešili odkrivanje bolezni in modelirali uporabo zdravil.
 
Vzniknila je tudi ideja o datiranem lastništvu in skrbniških skladih podatkov, ki bodo ljudem omogočili interakcijo in obdelavo lastnih podatkov, njihovo posredovanje za raziskave ali pa organizacijam za izboljšanje zdravstvenega varstva. Vendar moramo postati tudi veliko bolj prijazni do uporabnikov, še pravi Rachel Dunscombe in dodaja, da smo soočeni s številnimi rešitvami, ki so »nekako eksplodirale v zelo zmeden nabor zapisov na portalih«. Zato je treba ljudem ponuditi enotno izkušnjo, da bodo lahko učinkovito komunicirali.
 


Kot še pravi sogovornica, je bil narejen napredek na področju analitike s pomočjo umetne inteligence. »V NHS smo ugotovili, da so ena največjih vrzeli in morda tudi omejevalni dejavnik glede hitrosti pri preobrazbi, ki jo omogoča tehnologija, prav naše veščine, spretnosti. Nimamo namreč dovolj za to usposobljenih ljudi. Zato je zelo pomembno, da se pogovorite o tem, kar želite storiti ter čim prej stopite na pot pridobivanja ustreznih veščin in zmogljivostih za vaš sistem.«
 
V Veliki Britaniji, kjer smo sicer komajda stopili na to pot, pa že beležimo dober napredek. »Menim, da je nastopil čas za sodelovanje. Covid nas je namreč naučil, da smo zelo majhen planet in da imamo po vsem svetu veliko skupnega, zato upam, da bomo še naprej sodelovali z Evropo.« Spoznanja naj bi vodila do  izboljšanja zdravstvene oskrbe. Zagotoviti pa je treba, da se podatki dejansko uporabljajo za reševanje življenj in izboljšanje življenja ljudi, pri tem pa ne smemo pozabiti na varnost, kakovost in učinkovitost sistema.

Pospešiti pot digitalizacije

V trejem panelu so o zdravju in tehnologiji - Z digitalizacijo do učinkovitega informiranja in obvladovanja zdravstvenih procesov - govorili James Reed, direktor za klinične informacije na Birmingham & Solihull Mental Health NHS Foundation Trust, Tamas Babel, direktor sektorja za zdravstvo in regionalno obravnavo EIT Health InnoStars, Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj podjetja Better, Igor Zorko GZS, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, in Rachel Dunscombe.

V 10, 20 letih smo informatizirali nacionalni zdravstveni sistem, vsaka bolnica ima številne digitalne rešitve, veliko znanja in projektov, je dejal Igor Zorko.

V gospodarstvu je več kot 20 podjetij s področja informacijske tehnologije, znanih tudi v tujini, ki se ukvarjajo z razvijanjem naprednih tehnoloških rešitev v zdravstvu. Med njimi so na primer Better, IBM, Pošta Slovenije, Telekom, Comtrade itd.  Lani je stekla razprava ministrstvom za zdravje o tem, kako izboljšati sistem, kako uporabiti digitalizacijo in  kako pridobiti podatke za izboljšanje storitev za paciente in za optimizacijo zdravstva.

Pandemija je pospešila digitalizacijo zdravstva. Tomaž Gornik je pojasnil, zakaj, in pri tem posebej poudaril pomen podatkov: »Pravzaprav je največji prispevek pandemije, da se vsi zavedamo, kako ključni so v zdravstvu podatki; države, ki so imele bolje urejene baze, so se bolje soočile s pandemijo.«

In drugo: ker je fizični stik problematičen, se je močno okrepila telemedicina, cikel uvedbe novih tehnologij se je skrajšal za nekajkrat.  Medtem ko je pandemija spodbudila premike v digitalizaciji na vseh področjih, je bilo prav zdravstvo pri uporabi podatkov najslabše, čeprav je najbolj odvisno od njih. »Faks,« je ponazoril svojo misel s primerom, »danes uporabljajo samo še v zdravstvu, za sporočanje laboratorijskih izvidov. Splošno dejstvo je, da se zadeve spreminjajo počasi. Podatki, ki so za vse življenje, so pomembni pri zdravljenju pacienta.« Better ločuje podatke od aplikacij že osem let.

Da bi podaljšali življenje, kar je cilj zdravstva, je treba veliko storiti in vložiti dovolj denarja. Po Zorkovem mnenju Slovenija na splošno vloži precej denarja v digitalizacijo, za IT v zdravstvu pa razmeroma malo, a je rezultat kljub temu dokaj dober. Več gre za projekte, premalo ap za uporabniške izkušnje in usposabljanje kadra. Denar je vsekakor problem v Sloveniji.

Na vprašanje, kaj bi morali narediti v Sloveniji, če bi imeli denar, je odgovoril Tomaž Gornik. Vse se začne pri strategiji, je poudaril. Če ne vemo, kam gremo, so vse poti pravilne. Krvavo nam manjka evropskih sredstev, ki bi jih lahko dobili – če bi imeli zelo fokusirano strategijo. Ki je nimamo. A to je svetovni problem, zato je treba iskati in razširjati dobre prakse.

Da pa ne bo slika samo črna, so govorci v zadnjem panelu pogledali tudi, s čim se Slovenci lahko pohvalimo. Kot je dejal Gornik, imamo dober zdravstveni sistem, medtem ko je v stroki še prostor za izboljšave. »Naša težava je, da se pogosto ne zavedamo, kaj imamo. Ljudje ne vedo, da lahko prek spleta vpogledajo v svoj zdravstveni karton, imamo e-recept, e-bolniški list. Imamo pa tudi infrastrukturo za shranjevanje podatkov, treba se je odločiti, kako ga bomo uporabili. Res pa je premalo narejenega na popularizaciji, to je del projekta e-zdravje, ki se ni izvedel.«

Podatke je treba razumeti

Dr. James Reed, direktor za klinične informacije na Birmingham & Solihull Mental Health NHS Foundation Trust, je med drugim povedal, da je pandemija prizadela vsa področja zdravstva, svoje delo pa so morali prilagoditi novonastalim razmerah zelo hitro.

Telefon je bil zmagovalec razmer, saj je 70 odstotkov zdravnikov uporabljalo telefon za konzultacije s pacienti, seveda pa tudi video pogovore. »Hitro smo vzpostavili sistem, v katerega smo zbrali podatke iz vseh bolnišnic, da smo lahko pomagali pacientom. Vendar, podatke je treba razumeti,« je dejal in dodal, da pa so na področju pretvorbe podatkov na vrsti tehnološka podjetja.

»V preteklosti smo imeli denar, ne pa strategije. Danes pa je NHS na boljši poti, saj ima ljudi, ki se spoznajo na zdravje in tehnologijo. Potrebno pa je nenehno vlagati v to področje, tako v strokovnjake s tega področja, kot tudi v samo tehnologijo.« NHS je zelo velika organizacija, ki je financirana z javnimi sredstvi, njena prednost je, da je sicer dobro delala v kriznih razmerah in pri hitrih spremembah, vendar bi lahko bili še boljši.

Tamas Babel, direktor sektorja za zdravstvo in regionalno obravnavo pri EIT Health InnoStars, da je sistem plačevanja zdravljenja po učinku pomemben. Pri tem je pomembna strategija in osredotočanje na področja, ker vseh naenkrat je nemogoče zajeti. Pandemija je sicer še dodatno pokazala, da je potrebno vlagati v tehnologijo na področju zdravstva. Podatki so za celo življenje, pomembni za zdravljenje pacienta. Glede uporabe digitalnih orodij pa je povedal, da je bilo na začetku kar težko vse spraviti na splet, vendar so potem dobro delali. EIT Health je sicer že financiral nekaj manjših start-up podjetij.