Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zdravje 2024

Vsak mora biti odgovoren za lastno zdravje

Z različnimi programi in aktivacijami za bolj zdrav življenjski slog vseh generacij.
Dodatna zdravstvena zavarovanja so med najhitreje rastočimi podvrstami zavarovanj, saj omogočajo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev. Foto Voranc Vogel
Dodatna zdravstvena zavarovanja so med najhitreje rastočimi podvrstami zavarovanj, saj omogočajo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev. Foto Voranc Vogel
24. 8. 2022 | 05:30
7:32

Zdrav življenjski slog lahko zelo zmanjša tveganja za različnih bolezni pri vsakem od nas. Za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja bo ministrstvo za zdravje do leta 2025 namenilo 10,85 milijona evrov, od tega 4,05 milijona prihodnje leto, v letih 2024 in 2025 pa po 3,4 milijona evrov.

Programi bodo pripomogli k izvajanju resolucije o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva med letoma 2015 in 2025 Skupaj za družbo zdravja. Podpirati pa morajo aktivnosti za uresničevanje zakonodajnih in strateških dokumentov na različnih področjih, kot so zdrava in uravnotežena prehrana in telesna dejavnost, zdrav življenjski slog mladih, preprečevanje nalezljivih bolezni s cepljenjem ter obvladovanje okužbe s hiv in drugih spolno prenosljivih bolezni, prav tako pa tudi preprečevanje uporabe dovoljenih in prepovedanih drog, nekemičnih zasvojenosti in s tem povezane škode. Druga področja so še krepitev duševnega zdravja ter preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni.

image_alt
Številne prednosti elektronskega predpisovanja zdravil

Vendar mora še vedno posameznik s svojim načinom življenja čim bolj skrbeti za svoje zdravje in s preventivnim delovanjem poskušati preprečiti nastanek bolezni. Javni zdravstveni sistem sicer vsem nam zagotavlja vse storitve, ne financira pa vseh storitev v celoti. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ), pojasnjuje, da še vedno opažajo nerazumevanje sistema financiranja, čeprav so razmere nekoliko boljše kot pred leti. »Še vedno se dogaja, da osebe, ki nimajo sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, preseneti zahtevek za doplačilo javne storitve.«

Javno zdravstvo nikoli ne bo brezplačno

Na vprašanje, kdo bi moral narediti več za ozaveščanje ter kako bi lahko dostopali z informacijami do uporabnikov zdravstvenih storitev, pa sogovornica odgovarja, da so zavarovalnice po zavarovalni zakonodaji zavezane, da ob prodaji kateregakoli zavarovalnega produkta stranki – potrošniku razložijo vse pomembne elemente zavarovalnega produkta. »Je pa res, da se prodaja dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj velikokrat izvaja po inerciji. Ljudje so že davno prvič kupili to zavarovanje (običajno gre za desetletne pogodbe) in preprosto obnavljajo pogodbe oziroma plačujejo položnice, ko le te pridejo na dom. Dvomim, da večina natančno pregleda pogodbeno dokumentacijo. Večne javne razprave o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju daje občutek, da o vsem že vse vemo, vendar ni tako,« pravi Maja Krumberger.

Na SZZ smo v preteklosti že predlagali, da bi za potrebe razumevanja sistema financiranja, in glede tega, kaj prispeva dopolnilno zdravstveno zavarovanje k javnemu zdravstvenemu sistemu, tako kot lekarne ali tako kot v tujini, po opravljeni storitvi izdali račun, iz katerega bi bili razvidni tako stroški kot tudi plačnik. »Pacienti se velikokrat še vedno ne zavedajo, da javno zdravstvo ni in nikoli ne bo brezplačno.«

Za hitrejši dostop do storitev

Znano pa je tudi, da so čakalne vrste rakava rana slovenskega zdravstva. Ministrstvo za zdravje pregleduje sezname čakalnih vrst, ki niso ažurni. Želijo si, da bi do pravih podatkov prišli septembra.

In kakšen potencial za rast je v zavarovalniški ponudbi dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki omogočajo precej hitrejše dostope do diagnostičnih in kurativnih storitev? Maja Krumberger odgovarja, da so. »Res pa je, da je obseg teh zavarovanj še vedno relativno majhen in je lahko dosegati visoke stopnje rasti. Povpraševanje po teh zavarovanjih pa je iz dneva v dan večje. Ocenjujemo, da je potencial rasti relativno velik, saj je nerealno pričakovati, da bomo z obveznim zavarovanjem in javnimi sredstvi izpolnili vse potrebe.«

Zavarovalnice ponujajo različna dodatna zdravstvena zavarovanja, s čimer pripomorejo tudi k skrajševanju čakalnih dob. Tako na primer Prva Osebna zavarovalnica ponuja tako kolektivno kot individualno zdravstveno zavarovanje, ki zavarovancem omogoča hiter dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev v zasebnem sektorju. »Dodatno zdravstveno zavarovanje Prva Zdravje predstavlja celovito rešitev za pokritje potrebe po zdravstveni varnosti. S sklenitvijo enega ali kombinacije zavarovalnih kritij – Specialisti in zdravila, Operativni posegi, Rehabilitacije in Drugo zdravniško mnenje – si posameznik ob novi bolezni ali poškodbi lahko precej olajša neprijetno situacijo. Zavarovanje lahko sklenejo osebe od 15. leta do 68. leta starosti, na voljo pa je tudi otrokom, starejšim od pet let,« pojasnjujejo v omenjeni zavarovalnici.

image_alt
Več znanja o zdravstveni preventivi, ovire so pri uresničevanju

In dodajajo, da za zagotovitev krajše poti med posameznimi zdravstvenimi obravnavami in s tem hitrejšo pot zdravljenja oziroma ozdravitve – zaradi česar ima posameznik manjši izpad dohodka, podjetje pa nižje stroške bolniških nadomestil, saj mu ni treba iskati dodatnih zaposlenih – ponujajo paket Prva Zdravje nadstandard. In pri tem je do hitrega dostopa do zdravstvenih storitev mogoče priti tudi brez napotnice osebnega zdravnika. To reši marsikatero težavo, ki se posamezniku v primeru novonastale bolezni ali poškodbe pojavi kot posledica preobremenjenosti.

Prednost njihovega dodatnega zdravstvenega zavarovanja je poleg omenjenega tudi organizacija termina na preglede v povprečno petih delovnih dneh, saj je naročanje mogoče 24/7, vse dni v letu. Poleg hitrega gre tudi za celovit pristop, ki vključuje redno spremljanje poteka zdravljenja, s pravočasnim obveščanjem posameznika in svetovanjem o nadaljnjih korakih. Takšno zavarovanje lahko v primeru nezgode posamezniku zagotovi nadgradnjo zdravljenja v javnem zdravstvu. Pojasnjujejo, da mreža zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev Prve združuje več kot 80 zdravstvenih ustanov in več kot 310 strokovnjakov.

Marsikdo ima že slabe izkušnje z dolgimi čakalnimi vrstami ter pomanjkanjem oziroma nedostopnostjo osebnih zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, zato se tako posamezniki kot tudi podjetja vse pogosteje odločajo za kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje.

In v Prvi zaznavajo povišanje povpraševanja po različnih vrstah dodatnih zdravstvenih zavarovanj – skladno z dejstvom, da gre za mlado zavarovalno vrsto, kjer zavedanje tako na ravni posameznika kot na ravni podjetij raste, so v prvih petih mesecih letos zaznali 30-odstotno povečanje števila zavarovancev glede na isto obdobje lani.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine