Kaj bo zaznamovalo zdravstvo v prihodnjih desetih letih?

Predstavlja se pet vizualno podprtih zgodb, ki izpostavljajo inovacije, ki so plod njihovega dela in se prepletajo tudi z okroglo mizo. Rdeča nit omenjenih zgodb je izpostavitev prispevka njihove inovacije k modernemu zdravstvenemu sistemu; drugi sklop konference tako predstavlja glavne napredke na področju razvoja, ki zaznamujejo in bodo zaznamovali zdravstvo v prihodnjih desetih letih.

Panel vodi Barbara Matijašič, direktorica projektov na Inštitutu za strateške rešitve. Sodelujejo Milan Obradović, globalni znanstveni direktor za področje onkologije in integriranih zdravstvenih rešitev pri Roche, dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki Kliniki, Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor podjetja Better, in Urška Močnik, direktorica doma upokojencev Idrija.

»Dejstvo je, da je področje zdravstva kompleksno, povezuje številne deležnike z različnih področij, po mojem mnenju pa je pomembno, da sistem krepimo na način, ki v ospredje predstavlja paciente. Ambsolutno pa je tehnologija tista, ki mora takšen sistem napajati in poganjati, da se seveda lahko premikamo naprej. In temu je namenjen ta panel, torej zanima nas, katere so tiste prebojne rešitve in inovacije, ki lahko prispevajo k boljšim, bolj kakovostnim zdravstvenim storitvam ter bolj vzdržnemu sistemu. Kje iskati priložnosti, ki jih ponujajo te prebojne rešitve, kje iskati priložnosti, ki jih ponujajo inovacije, kako izkoristiti tehnologijo, ki je na voljo, in kako to počnete najboljši?« se je vprašala direktorica projektov na Inštitutu za strateške rešitve Barbara Matijašič.

Milan Obradovi, Roche. FOTO: Leon Vidic/Delo

V zdravstvu je ključna identifikacija težav

Inovacije pri Roche je predstavil Milan Obradović. Ta se je dotaknil pljučnega raka, ki je med večjimi težavami na področju zdravstvenega varstva. Poudarja podatke, da je samo v Sloveniji, v podobnem obsegu pa tudi drugod po Evropi in svetu, leta 2020 zaradi pljučnega raka umrlo več kot 1300 ljudi. »S pljučnim rakom je vsako leto diagnosticiranih več ljudi. Zakaj to omenjam? Ker moramo biti prisotni pri ključnih težavah zdravstva in med temi je umrljivost zaradi pljučnega raka. Težave rešujemo tako, da jih razumemo, ne zgolj s tem, da se odzovemo s tehnologijo. Najprej moramo identificirati težavo, da lahko vidimo, kako lahko rešimo posamezne vidike. Morda je to tehnologija, morda je to partnerstvo, morda je politika. Šele takrat gremo k dejanskim korakom reševanja,« je poudaril Obradović.

Milica Gregorič Kramberger. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kot ključno težavo pri umrljivosti zaradi pljučnega raka Obradović poudarja pozno odkritje bolezni, saj ima več kot 50 odstotkov bolnikov ob diagnozi bolezen v napredovalni obliki. V tem smislu spomni, da imajo zato bolniki običajno male možnosti preživetja; po petih letih namreč preživi le nekaj več kot pet odstotkov bolnikov. »Imamo veliko težavo s hitrim odkrivanjem bolezni, ko je zdravljenje še mogoče. Kako lahko to naredimo?« se sprašuje. Kot nadaljuje, je ključno ozaveščanje, obenem pa je težava še asimptomatičnost pri pljučnem raku. Simptomi pljučnega raka namreč niso specifični, vendar pri tem dodaja, da imamo tehnologijo, ki lahko pomaga: »Kako definiramo populacijo z visokim tveganjem. To je področje za medicinsko stroko, vendar mi skupaj s svojimi partnerji razvijamo zelo zmogljivi sistem, ki uporablja umetno inteligenco in je lahko integriran v elektronske baze podatkov.« S tem, ko se uporabljajo takšni sistemi in razvijajo komponentne umetne inteligence, tako Obradović, lahko zaznamo pljučnega raka bistveno hitreje.

Ob povedanem pa Obradovič opominja, da s takšnimi pristopi v zdravstvo hitreje vstopajo posamezniki z visokim tveganjem. Glede tega se sprašuje, ali s tem ustvarjamo dodatne težave, saj so med predstavniki zdravstva prisotna opozorila, da je težava ravno kapaciteta zdravstva. V luči tega se moramo zavedati, da z novimi tehnologijami ne ustvarjamo težav v poznejši fazi zdravstva, temveč obremenjujemo obstoječe težave.

Tomaž Gornik. FOTO: Leon Vidic/Delo

Vplivamo lahko na 40 odstotkov dejavnikov tveganja demence

Dr. Milica Gregorič Kramberger je v svoji zgodbi predstavila, kako se kot nevrologinja, ki se vsak dan ukvarja z velikim problemom tega časa – t. j. staranje ter pridružene bolezni, kjer izstopa demenca –, z organizacijo Spominčica zavzema, da bi s pomočjo financiranja zdravstvenega ministrstva, lahko pristopili k temu, da bi problematiko nekoliko izboljšali. »V Sloveniji imamo približno 21 odstotkov prebivalstva starejših od 65 let in ti ljudje so najbolj ogroženi za to, da se jim razvije velika problematika, torej zelo pomembna bolezen, ki ji rečemo demenca,« razlaga, pri tem pa izpostavlja razlike pri tej bolezni, pri čemer je zelo pomembno, da se postavi pravilna diagnoza. »Če jo postavimo, potem pa na žalost vsi veste, da nimamo čudežnega ali pa zelo učinkovitega zdravila za to bolezen. Vsi ga željno pričakujemo, pa vendar ga še nimamo. In ker bolezen traja veliko let in s temi svojimi značilnostmi prizadene ne samo bolnika, pač pa njegove svojce, prizadene celotno družbo, prizadene seveda zdravstveni, socialni sistem in povzroča velike stroške. Je zelo pomemben problem.«

Gregorič Kramberger hkrati dodaja, da ima to stanje tudi stigmo, saj se o demenci ne govori, kljub temu da je bil v zadnjih letih narejen preboj. Cilj projekta, ki ga izvajajo v demografsko bolj ogroženih predelih Slovenije, kjer je indeks staranja velik, kjer je ljudi, ki imajo to stanje veliko, je v tem, »da bomo lokalna okolja poskušali čim bolje izobraziti o tem. Tako svojce kot tiste, ki naj bi bili v pomoč bolnikom z demenco, hkrati bi si želeli, da bi o tem zmanjšali posredno tudi stigmo in povečali zdravstveno pismenost. Da bi ljudje vedeli, kaj so tisti pomembni dejavniki, na katere lahko sami vplivajo.« Študije namreč kažejo, da lahko na štirideset odstotkov dejavnikov tveganja zelo dobro vplivamo v različnih obdobjih življenja, s tem da tako živimo, da spremenimo naš življenjski slog. Obdobje, ko se bo demenca pri posamezniku izrazila, lahko tako odmaknemo ali pa tega posameznik celo ne doživi.

Barbara Matijašič na poslovni konferenci Zdravje 2022. FOTO: Leon Vidic/Delo

Za celosten in sistematičen pristop

Specialistka nevrologinja je omenila še, da obstaja stigma staranja – kako se lahko s tem soočimo. Krambergerjeva je dejala, da staranje prinaša številne bolezni in v primeru demence oseba potrebuje različne storitve, različna okolja in razumevanje. To je kompleksno stanje, ki ga ne more obvladati en obisk pri enem zdravniku, ampak gre za pomembno sodelovanje tako z medicinskega, družbenega in društvenega vprašanja. Gre za multidisciplinarni pristop, ki bi lahko, če bi bil dobro vzpostavljen, za družbo kot celoto – če bi imeli strategijo za obvladovanje demence in akcijski načrt, ki bi vključevala ta različna področja v družbi in definirane kazalnike, kaj bomo spremljali – trenutno ne vemo, koliko teh bolnikov je v resnici v Sloveniji, po ocenah okoli 37.000 – potrebujemo dobre podatke in sodelovanje med različnimi deležniki in imeti idejo, kaj v določeni fazi ponuditi bolniku. Potrebujemo celosten in sistematičen pristop do staranja, ki bo temeljil na kvalitetnih podatkih in stroških.

Direktorica doma upokojencev Idrija Urška Močnik medtem dodaja, da digitalizacija trenutno zelo malo pomaga pri njihovem vsakodnevnem delu in z neko analitiko v ozadju, s katero lahko spremljamo. Kje se vidimo v prihodnosti? Ministrstvo za zdravje vodi pilotni projekt e-oskrbe in po njenem mnenju bi v prihodnje bilo dobro, da bi imele osebe z demenco več svobode in gibanja, saj so trenutno zaprti na oddelkih.

Urška Močnik. FOTO: Leon Vidic/Delo

Gornik: v Sloveniji ne vemo, kaj se vse želi

Uvajanje svojih rešitev pa je komentiral Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor tehnološkega podjetja Better, ki pojasnjuje, da je skupina strokovnjakov v Londonu okoli 50 do 60 ljudi in v Sloveniji je problem prav ta, da ne vemo, kaj vse se želi. »Velikokrat smo spuščeni direktno do uporabnika. V tujini pa je stranka zadolžena za ekipo, ki vključuje vse deležnike in poskrbi za implementacijo rešitve. Pri nas tega žal še ni.« Ima pa Slovenija tudi prednost zaradi majhnosti, zato ima priložnost, ker že imamo nekaj odličnih registrov, kot je register raka. Vedno je bil izgovor, da ni denarja, zdaj pa tega izgovora ni več, ker je na voljo evropski denar, in razen človeškega faktorja jaz ne vidim več omejitev, da se stvari ne bi začele reševati. Moramo prevzeti dobre prakse iz tujine in jih implementirati v Slovenijo.

Na ISR smo velikokrat slišali, da standard zbiranja podatkov ni enoten, so pa podatki nenadomestljivi, saj če jih damo v anonimizirano obliko, dobimo realno sliko zdravstva. Kako lahko kot strokovnjaki pomagate pri tej težavi z vidika sodelovanja in povezovanja?

Vedno se najde pot do anonimiziranja podatkov, pravi Obradović, in dodaja, da se vedno najde pot za izmenjavo idej in rešitev. Krambergerjeva je izpostavila primer Švedske, kjer imajo tudi register demence. »Podatki, ki jih je zdaj mogoče dobiti iz našega sistema; diagnoze niso šifrirane podrobno – na primer neopredeljena demenca, zato kvalitativno ne moremo napredovati. Zato potrebujemo kvalitetne podatke.« Urška Močnik pa je dodala, da država mora vedeti, katere podatke želi dobiti, mi pa jih lahko potem zbiramo in pošiljamo.