Na konferenci Zdravje je beseda med drugim tekla o tem, kakšen je moderni zdravstveni sistem, predstavili so krovna področja in se posvetili vprašanju, kako delujejo drugo z drugim. Poudarili so relevantno in informativno vrednost kakovostne rabe podatkov v prihodnosti, pri tem pa so rešitve in izkušnje nagovorili z vidika vseh relevantnih stebrov zdravstva. Panel z naslovom Ključni gradniki uspešnega zdravstvenega sistema je moderirala Petra Juvančič.

Juvančičeva je ob sebi gostila širok spekter slovenskega zdravstva, od javne zdravstvene blagajne, zasebne zavarovalnice, predstavnico zdravniške stroke, izvajalcev, farmacevtsko in IT-industrijo.

»Široka razprava o zdravstvu je izjemno pomembna. Mi vsi, ki smo delovali na področju zdravstva, smo taki, da vsako svoje področje do obisti poznamo. Ampak ali smo zmožni vse to znanje in izkušnje povezati, da zgradimo uspešen zdravstveni sistem?« se sprašuje moderatorka panela, ki pravi, da je naloga panela, da se predstavijo različne ideje, se pogovarjamo in pomagamo ministrski ekipi. »V zdravstvu je zelo pomembno, da znamo predlagati strokovne rešitve in seveda tudi sprejemati kompromise na poti do tega, da zgradimo uspešen zdravstveni sistem.«

Upamo lahko, da interesni lobiji ne bodo preprečili zdravstvenih reform

V razpravi so sodelovali Eva McLellan, generalna direktorica Roche Slovenija, Janez Krajnc, predsednik upravnega odbora PRVA osebna zavarovalnica, dr. Davorina Petek, ZZ Zdravje Ljubljana, mag. Vasja Rebec, direktor SRC Infonet, dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS in dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Negotove razmere v slovenskem zdravstvu

Juvančičeva je razpravo začela s provokativnim vprašanjem, kaj bo prej, klimatizirani urejeni prostori v UKC Ljubljana ali nova zasebna bolnišnica v Ljubljani. »Mislim, da vseeno v zdravstvu ni tako grozno, kakor smo začeli. Vseeno mislim, da tudi klime bodo prišle, preden se zgradi objekt. Kaj bo prej, je nehvaležno vprašanje, ampak mislim, da ni vse tako grozno, je pa vsekakor veliko prostora za napredek,« odgovarja Janez Krajnc.

Janez Kranjc. FOTO: Leon Vidic/Delo

Juvančičeva je kljub temu spomnila na opozorilo o skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem zdravstvu, ki ga je izdalo pristojno ministrstvo. Tam so zapisali, da je ogrožena stabilnost zdravstvenega sistema in da obstaja resna potreba, da ministrstvo neposredno prevzame vodenje le-tega, pri dogovarjanju letnega programa dela pa suspendira partnerje, torej ZZZS in izvajalce programov. Minister je takrat utemeljil s težko rešljivimi problemi okoli čakalnih vrst, negativnim poslovanjem zdravstvenih zavodov, slabo dostopnostjo do primarnega zdravstvenega varstva in pa slabim zdravstvenim stanjem prebivalstva.

Primerno je povezovanje, sodelovanje, ker samo skupaj lahko stvari premaknemo

Tatjana Mlakar glede slovenskega zdravstvenega sistema trdi, da je sistem kot tak še vedno najboljši model na svetu, ob tem pa dodaja, da se ga je v zadnjih desetih letih mačehovsko in nenatančno prilagajalo spremenjenim okoliščinam delovanja. »Vsak sistem je treba prilagajati spremembam, tule smo nekoliko šibki in prepričana sem, da je možnosti za izboljšave dovolj. Težave obstajajo, vendar so nekatere morda lahko tudi precej hitro rešljive. Recimo čakalne dobe, vemo že nekaj let, so nepravilne, netočne, kar je tudi dokazal letošnji nacionalni razpis. Se pravi, več kot 50 odstotkov velikih napak v čakalnih seznamih je s primerno dograditvijo sistema e-naročanja, ki lahko vključi določene kontrole, možno sanirati. Bomo takoj vedeli, kaj sploh je red velikosti tega konkretnega primera,« razlaga Mlakar, ki nadaljuje, da je za spremembe »potreben dirigent, to je zdravstvena politika in minister«, hkrati pa spomni, da ima trenutni zdravstveni sistem še podsisteme, katerega sestavni del so zavod za zdravstveno zavarovanje, zbornice, zavarovane osebe, nacionalni inštitut za javno zdravje. »Vsak ima določeno pooblastilo in pristojnost. Kar rušiti, izničiti pomen vsega tega strokovnega dela, vsakega takega podsistema in preostalih deležnikov, ki imajo interes v tem zdravstvenem sistemu, mislim, da ni primerno. Primerno pa je povezovanje, sodelovanje, ker samo skupaj lahko stvari premaknemo, eden sam posameznik je običajno preveč šibek za tako velik sistem, kot je zdravstveni sitem.«

Bojana Beović. FOTO: Leon Vidic/Delo

Opozarjamo na ohranjanje javnega zdravstvenega sistema v družbi

Medtem se Bojana Beović s tako negativno oceno, kot jo je predstavilo ministrstvo, v grobem ne more strinjati. »Po številnih posameznih področjih dosega slovensko zdravstvo rezultate, ki so vsaj primerljivi z bistveno močnejšimi, robustnimi zdravstvenimi sistemi evropskih držav. Poleg tega lahko včasih taka izjava – čeprav je bila dana z nekim dobrim namenom spodbuditi spremembe – poveča nezaupanje, ki se je v družbi ustvarilo do zdravstvenega sistema pa tudi do posameznih ljudi, ki v zdravstvenemu sistemu delamo. Res pa je, da so spremembe nujne. Deloma zaradi specifik, zaradi tega, ker do sprememb pravzaprav ni prišlo v zadnjih tridesetih letih. Deloma pa zato, kar je danes že bilo omenjeno, gre za demografske spremembe na eni strani, s tem povečevanje bremena bolezni, ki ga pač prinesejo leta. To je povezano s socialno skrbjo za ljudi, ki je pri nas zelo šibka za starostnike. Po drugi strani pa gre za nove tehnologije, ki jih razvoj ponuja in ki jih slovenski prebivalci želimo za svoje zdravje. Oboje je pripeljalo do tega, da so spremembe res res nujne, v zdravstvu v celoti, tukaj ne gre samo za krajšanje čakalnih dob, mi posebej opozarjamo na ohranjanje javnega zdravstvenega sistema v družbi. Po tem pa ohranjanje kadrovske primerne zasedenosti tistih državnih zdravstvenih institucij, ki pokrivajo tako imenovano težko jedrno medicino. Na ta način bomo nekje uravnotežili prihod zasebnega sektorja, ki je obogatitev, razširitev, ki je zelo zaželen na eni strani, s tem, kar mora pa država dejansko zagotavljati za ohranjanje in izboljševanja zdravja in kar bo ostalo v državnem okviru. Sem sodi tudi razvoj in akademska medicina,« razmere opiše predsednica zdravniške zbornice.

Davorina Petek. FOTO: Leon Vidic/Delo

Problem števila družinskih zdravnikov prisoten tudi v svetu

Davorina Petek, ki prihaja od zasebnega izvajalca, se je v svojem komentarju trenutnih razmer dotaknila dostopnosti do primarnega nivoja. Kot pravi, je ta v slovenskem zdravstvu, ki ima sistem vratarja, »zelo velika reč«, ker omogoča vstop v vse naslednje nivoje. Če ni dostopa do primarnega, tudi do naslednjega nivoja ne bo, je jasna. »Zato je ta makrodostopnost, do tega, da imaš sploh izbranega zdravnika, izredno pomembna in je dejansko velik problem, če je tak velik delež populacije brez izbranega zdravnika. Moram pa reči, da je problem števila družinskih zdravnikov v svetu tudi prisoten. Tako da to ni neka naša napaka iz preteklosti, ampak je preprosto del razvoja sodobne medicine, ki se je pokazal v enem delu kot neustrezen.« Kako to povečati, so številne ideje, dodaja Petek; od tega, kako navdušiti mlade zdravnike za to, da bi svojo kariero usmerili v družinsko medicino, v primarni nivo, do tega, da se zgodijo spremembe pri obravnavi na primarnem nivoju.

Ob vsem zapisanem pa Petek še dodaja, da je pomembna tudi vsebina samega dela, saj je tudi v svetu izrazit trend multidisciplinarne obravnave, kar pomeni, da bodo številne storitve prevzeli drugi strokovnjaki; ne zdravniki, temveč zdravstveni delavci, od medicinskih sester do fizioterapevtov, delovnih terapevtov, dietetikov. Eno od takih področij je tudi preventiva.

Eva McLellan. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ponovni zagon primarnega zdravstva

Slovenski zdravstveni sistem je komentirala tudi generalna direktorica Roche Slovenija Eva McLellan, ki pravi, da Slovenija ima resno priložnost, da se uveljavi kot postavljavka standardov, vprašanje pa je, kam se osredotočiti in nameniti energijo. »Če pogledam svoje izkušnje iz drugih držav, Slovenija ni tako drugačna od sistemov, ki so usmerjeni v prihodnost. Delovala sem v Kanadi, Švici, pred kratkim še v Belgiji in imate veliko skupnega. Če lahko gradim na tem, kar sem slišala do zdaj, mislim, da je priložnost vseh omenjenih držav ta, da delujejo bolj holistično na svoji poti. Kako torej gremo še hitreje v preventivo in kaj takrat, ko preventiva ni mogoča? Uporabimo napovedovanje,« razlaga McLellan, ki pri tem dodaja še, da lahko uporabimo tudi zgodnje diagnoze in hitro zdravljenje. Hkrati pravi, da je sicer navdušena nad primarnim zdravstvom v Sloveniji, čeprav je veliko za storiti. Ta je, tako McLellan, bil pred leti standardni model v srednji Evropi, pri čemer pravi, da ga Slovenija še vedno ima, vprašanje pa je, kako ga ponovno vzpostaviti.

Dostopnost do zdravnikov

Petra Juvančič je izpostavila besede ministra glede slabe dostopnosti do osebnega zdravnika. Govori se o številki 130.000, kar se zdi res veliko. Menda je velika nevarnost tudi upokojevanje generacije zdravnikov in obenem odhodi v tujino. Kako kažejo številke, kakšne imamo možnosti, da ta razmerja popravimo?

Bojana Beović je poudarila, da imata obe fakulteti na leto od 300 do 350 diplomantov, sicer bi lahko povečali vpis, ampak ga ne morejo večati brez povečanja števila kadrov, ki učijo. V Sloveniji je tu majhen problem in ni dobro urejeno financiranje zdravnikov, ki učijo. »Ni mogoče širiti fakulteti – to bo šlo postopno.« Druga stvar so odhodi v tujino, po ocenah okoli deset odstotkov populacije, kar pomeni, da vsakih deset let izgubimo eno generacijo. Zdaj se upokojujejo generacije, kjer je bilo vpisa manj, zato ne pričakujemo bistvenih sprememb, razen da se zdravniška populacija stara. Najprej je na vrsti vprašanje, kako rešiti primarno raven glede dostopnosti in potem še rešitve za prehod v sekundarno in terciarno raven. Beovičeva je še poudarila, da morajo delovna mesta biti zanimiva za mlade zdravnike – najprej je to digitalizacija, potem delovni pogoji in primerno plačilo, treba pa je razširiti tudi dodaten kader.

Ob tem je Tatjana Mlakar iz ZZZS poudarila, da je po trenutnih podatkih v bazi 125.000 oseb, ki nimajo izbranega zdravnika, vendar je v tej številki 30.000 tujcev, ki bivajo v Sloveniji in niti nimajo interesa pridobiti izbranega osebnega zdravnika – kar pomeni, da je v resnici 95.000 zavarovanih oseb brez osebnega zdravnika, kar ni nič drugače kot v prejšnjih letih (kar predstavlja od pet do sedem odstotkov). Glede normativa oziroma glavarinskih količnikov pa je Mlakarjeva dodala, da je trenutno največji limit do 1895 pacientov  – ZZZS je takrat tej uvedbi (znižanju limita) nasprotoval, ker so ugotovili, da ni pogojev za to. »S tem da so takrat ob pogajanjih sindikati zdravnikov obljubili, da bodo zagotovili, da nihče od zavarovanih oseb ne bo ostal brez osebnega zdravnika in to je še danes v splošnem dogovoru. Danes pa je slika nekoliko drugačna. Treba je urediti tudi nagrajevanje, še prej pa organizacijo dela. Tako kot v gospodarstvu je to pomembno tudi v zdravstvu in tu imamo še ogromno rezerv,« je pojasnila Tatjana Mlakar. Ali sploh vemo, kakšna je storilnost v zdravstvenem sistemu – to je ključno, česar se moramo lotiti, preden uvedemo nadaljnje ukrepe. »Razumem demografske spremembe, ampak obseg storitev ni sorazmeren z rastjo števila dodatnih pogodbenih timov, ki jih ZZZS plačuje in plačal bi jih še več, če bi bili nosilci za to.«

Glede sledilnika zdravnikov – ZZZS sklepa z izvajalci pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev in pričakuje, da jih bodo opravili, in če jih ne opravijo, ker ni zagotovljenega kadra ali ni ustrezne organizacije, pa ZZZS za to ni odgovoren. Bi pa najbrž morala imeti taka pogodba sankcije, ki pa jih nima, je še dejala Mlakarjeva.

Dostopnost do storitev

V zasebni zavarovalnici je temelj odnosa med zavarovancem in zavarovalnico pogodba, ki se jo mora držati, je dejala Juvančičeva in nadaljevala, da gre za zagotavljanje dostopnosti storitev, možnosti izbire izvajalca, zavarovancu pomagajo na poti do storitve, spremljajo kakovost. Na vprašanje, kakšen je odziv prebivalstva, pa je Janez Kranjc poudaril, da v Prvi na svoje stranke ne gledajo kot na nekoga, ki je z nami sklenil pogodbo, ampak stranke postavljajo v središče fokusa – stranke pričakujejo vrhunsko storitev in pomoč. Tako že na daljavo stranke usmerijo, h kateremu specialistu lahko gre in podobno, in kar 99 odstotkov njihovih strank trdi, da so bili s storitvijo zelo zadovoljni. »Vedno preverimo odzive strank in prilagajamo storitve glede na želje. Povpraševanja po teh zavarovanjih in njihovega sklepanja je vedno več,« je še dejal Kranjc.

Kaj pa digitalizacija zdravstva? Po eni strani je slišati kritike, da v Sloveniji digitalizacija v zdravstvu napreduje počasneje kot na drugih področjih, po drugi pa nas tuji eksperti dajejo za zgled zaradi nekaterih prebojnih rešitev. Kaj je tisto, kar je pri nas že dobro in moramo ohraniti, in kaj tisto, kar nas vleče nazaj? Vasja Rebec, direktor SRC Infonet, je pojasnil, da se mu zdi zelo pomembno, da ne pozabimo na abecedo – radi se pogovarjamo o rešitvah, kot so umetna inteligenca in podobno, imamo pa na več področjih težave pri implementaciji. Abeceda je na primer beleženje materiala na pacienta – imamo le 30 odstotkov ustanov, ki to dobro počnejo in 30 odstotkov takih, ki to počenejo solidno, preostali pa ne. Pomembne so še rešitve na področju preventive, ki na primer preprečujejo navzkrižno kontaminacijo v čakalnicah, pa opolnomočenje pacientov in standardizacija. V zvezi z e-kartonom posamezne osebe pa je dodal, da gre pri tem za zbir podatkov, pri čemer je treba določiti, kateri podatki in kam ter na kakšen način.

Ugledni časopis The Economist je lani podjetje Roche označil kot podjetje z vizijo oziroma kot podjetje, ki vidi v prihodnost. Podjetje je velik vlagatelj v raziskave in razvoj, pod isto streho s farmacevtiko združuje diagnostiko, klinične raziskave in tudi analizo podatkov. Njihovo podjetje Foundation Medicine se npr. ukvarja z analizo genoma tumorja posameznega bolnika. Na vprašanje, kako lahko z vsem tem tudi v Sloveniji prispevajo h kakovostnejši zdravstveni oskrbi in razvoju zdravstva, pa je direktorica Eva McLellan izpostavila pomembnost pravočasne diagnostike, ki lahko občutno prispeva k hitrejšemu odkrivanju bolezni, kar posledično pripomore tudi k zmanjševanju stroškov.

Pričakovanja od ministrstva za zdravje

In kaj sogovorniki na panelu pričakujejo od nove vlade in novega ministra za zdravje? Mlakarjeva pravi, da je dobrodošlo, da se pri ministrstvu vidi agilnost, vendar je pri tem poudarila, da se bo ZZZS vedno zavzemal za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Po njenih besedah je pomembno, da vsi lahko delajo pod enakimi pogoji, tako koncesionarji kot v javnih zdravstvenih zavodih, kjer se ne nagrajuje po učinku in kakovosti, pri koncesionarjih pa. Zato je po njenih besedah treba pogoje izenačiti, ker potrebujemo vse zdravstvene delavcev v tem sistemu.

Beovićeva bi ministru svetovala, da se loti reforme zdravstva celostno. Obenem je pozvala vse, ki se ukvarjajo z digitalizacijo zdravstva, da pri tem čim bolj vključijo tudi zdravnike, ker trenutno sistem ne omogoča tega, kar si želimo, npr. e-karton. Kranjc si želi predvsem razumevanja, da je zdravstveni sistem izredno velik in kompleksen, zato bi bilo treba vključiti strokovnjake iz različnih področij, od financiranja, izobraževanja, digitalizacije. »Naj se postavijo pravila igre, da lahko vsak da svoj prispevek.«

Davorina Petek si želi omogočanja razvoja stroke, razvoj novih metod in pristopov v zdravljenju, kot je genetika, pa finančno-menedžerski nadzor ter vključevanje uporabnika – kakšna je njegova uporabniška izkušnja in kakšne želje. Eva McLellan pa je izpostavila, da je pomembno, da je vlada odprta za sodelovanje z različnimi deležniki, da bo lahko za zgled drugim. Rebec pa je dodal, naj ministrstvo še naprej skrbi za razvoj digitalizacije zdravstvenega sistema. Prevečkrat se zgodi, da ene rešitve odlično delujejo v enem ekosistemu, v drugem pa ne, zato je treba preveriti njihovo uporabnost v določenem sistemu.

Zahvala podpornikom kampanje. Grafika: Delo