Zaradi aktualnih razmer, energetske krize in dražje električne energije ter želje po čim večji samooskrbi se tako posamezniki kot podjetja čedalje več odločajo za postavitev sončnih elektrarn. Delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn je v letu 2022 po podatkih statističnega urada znašal 6,3 odstotka.

V lanskem letu je bilo postavljenih 12.231 novih sončnih elektrarn – kar je še enkrat več kot v letu 2021 – v skupni moči 164 MW. Velika večina teh elektrarn je bilo samooskrbnih, navaja spletni portal za fotovoltaiko, portal PV, in dodaja, da pa sta bili priklopljeni prvi dve elektrarni z močjo več kot 1 MW, ki stojita v bližini Hrastnika.

»Po regijah še vedno prevladujeta podravska in savinjska regija z 19-odstotnim deležem, takoj za njima pa je osrednjeslovenska s 15-odstotnim deležem. Najmanj elektrarn je v zasavski regiji, ki je tudi najmanjša. Bolj realno sliko kaže statistika instalirane moči na prebivalca. Tu je vodstvo prevzela savinjska regija s 474 W/prebivalca, sledi ji pomurska regija s 468 W/prebivalca in posavska s 449 W/prebivalca. Na repu seznama je osrednjeslovenska regija s 169 W/prebivalca. Slovensko povprečje je konec leta 2022 znašalo 300 W/prebivalca,« še navaja portal PV.

Sprejeti moramo, da obnovljivi viri niso le alternativa

Naj spomnimo, da je 21. junija letos Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) ob vodnem zajetju hidroelektrarne Brežice odprla do zdaj največjo sončno elektrarno v državi z močjo šestih megavatov. Sredi julija pa sta družba Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) in Dars podpisala dogovor o postavitvi sončnih elektrarn ob primorski avtocesti in vipavski hitri cesti. Lokacije, ki so razdeljene na različne odseke, pa omogočajo izgradnjo za približno 20 megavatov sončnih elektrarn.

Večje število zavarovanj obnovljivih virov

Pri tem pa ne smemo pozabiti na ustrezen pristop k zavarovanju obnovljivih virov energije. In kaj kažejo podatki? Povpraševanje po zavarovanjih sončnih elektrarn je v zadnjih letih sledilo naraščajočemu trendu njihovega nameščanja, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, saj je v letu 2022 odločitve potrošnikov za sončne elektrarne še pospešila energetska draginja v Evropi.

»Število sklenjenih zavarovanj sončnih elektrarn za samooskrbo, ki jih stranke lahko sklenejo v sklopu zavarovanja doma, se je letos v primerjavi z lani občutno povečalo. Ob tem ocenjujemo, da na to vplivajo tudi aktualne vremenske razmere oziroma ekstremi. Tovrstni naravni škodni dogodki vselej okrepijo zavedanje o pomenu zavarovanja. V neurjih, ki so v zadnjem obdobju prizadela Slovenijo, je po dozdajšnjih ocenah na sončnih elektrarnah največ škode povzročil viharni veter, ki je odkrival strehe, na katerih so sončne elektrarne nameščene.«

Največ sončnih elektrarn je namenjenih samooskrbi. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Največ sončnih elektrarn v Slovenji je namenjenih samooskrbi, čemur sledi tudi povpraševanje za zavarovanja, še pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. In dodajajo, da tovrstne elektrarne lahko stranke zavarujejo v okviru zavarovanja doma. Ob tem zaznavajo tudi naraščanje povpraševanja in sklenjenih zavarovanj za sončne elektrarne, ki so nameščene na poslovnih objektih.

Naraščanje ozaveščenosti

Na vprašanje, ali se tako podjetja kot tudi posamezniki – investitorji v sončne elektrarne – že dovolj zavedajo pomembnosti take vrste zavarovan;j pa v zavarovalnici odgovarjajo, da po njihovih ocenah zavedanje o pomenu tovrstnih zavarovanj še ni dovolj visoko, na kar kaže tudi podatek o stopnji zavarovanosti nepremičnin.

»V Zavarovalnici Triglav ocenjujemo, da okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost. A kljub temu ugotavljamo, da ozaveščenost o zavarovanju nepremičnin narašča, ob tem pa tudi zavedanje o pomenu zavarovanja tovrstnih investicij, kot je sončna elektrarna. Na to najbrž vplivajo tudi izkušnje z naravnimi škodnimi dogodki, ki so Slovenijo prizadeli v zadnjem obdobju. Lastniki se po naših ocenah vse bolj zavedajo, da je lahko škoda zelo visoka.«

Viharni veter povzročil največ škode

Najvišja nazivna moč sončne elektrarne, ki jo je Zavarovalnica Triglav zavarovala v Sloveniji, pa znaša tri MW.

In kakšne vrste škodnih primerov so doslej največ zabeležili v zvezi s sončnimi elektrarnami? Število škodnih primerov na sončnih elektrarnah se med leti razlikuje, pravijo v Zavarovalnici Triglav, saj na število škodnih primerov močno vpliva pojav in pogostost naravnih nesreč, v katerih je sončna elektrarna lahko poškodovana. Poleg toče in viharnega vetra so pogost vzrok za škode na sončnih elektrarnah tudi nevarnosti, ki jih sicer krije strojelomno zavarovanje. V neurjih, ki so v zadnjem obdobju prizadela Slovenijo, je po dosedanjih ocenah na sončnih elektrarnah največ škode povzročil viharni veter, ki je odkrival strehe, na katerih so nameščene tovrstne elektrarne.

Na vprašanje, kakšne rešitve imajo za zavarovanja za na primer baterijske hranilnike in druge sisteme, ki so v uporabi za energijo iz obnovljivih virov, pa v zavarovalnici odgovarjajo, da hranilnike električne energije lahko stranke zavarujejo v okviru zavarovanja doma. »Večje hranilnike električne energije in druge sisteme za pridobivanje oziroma hrambo električne energije iz obnovljivih virov pa lahko lastniki/uporabniki zavarujejo individualno, z drugimi zavarovanji (na primer zavarovanje premoženja elektrogospodarstva, zavarovanje odgovornosti itd.).«