Domačih kadrov premalo, za tujce previsoka obdavčitev

Družba se nenehno spreminja in razvija, v zadnjih desetletjih zlasti z digitalizacijo in vsem, kar jo spremlja, v energetiki pa temu dodajajo še nove vire energije in povezljivost vseh sistemov. Novo delovno silo bodo v energetiki potrebovali že kmalu, zlasti za postavljanje številnih novih sončnih elektrarn in krepitev omrežij, tudi za polnilnice električnih vozil, kasneje pa za vodikove tehnologije in uravnoteženje vseh sistemov, kar pa ni povezano zgolj z digitalizacijo.

Na vprašanje, kje bi lahko zagotovili dodatno delovno silo, v družbah odgovarjajo različno. »Za projekt Jek 2 bo vsaj za čas dobave opreme ter gradbenih in montažnih del prišla delovna sila z vsega sveta. Za domači stalni kader, ki bo potreben za obratovanje in vzdrževanje elektrarne, pa bomo morali poskrbeti z izobraževalnim procesom v srednjih šolah in na fakultetah ter predvsem s sistemom internega usposabljanja. Že načelna odločitev za izvedbo projekta Jek 2 bi pomembno prispevala k odločnejšemu usmerjanju mladih v naravoslovne in tehnične poklice tako v lokalnem okolju kot na nacionalni ravni,« pravijo v Gen energiji.

Z vodikom do ogljične nevtralnosti

Spreminjajoči se trg dela

»Trg dela se ves čas spreminja in tako bo tudi v prihodnje. Z uporabo umetne inteligence in nastajajočimi orodji bodo spremembe še pospešene. Poudarek na fleksibilnosti bo s tem toliko večji. Še bolj bodo pomembna povezovanje z izobraževalnimi ustanovami, praktično usposabljanje ter spodbujanje mentorstev in možnosti prekvalifikacij v poklice tako znotraj panog kot med panogami,« pa na vprašanje, ali bi bili tudi rudarji primeren bazen delovne sile, odgovarjajo v Gen-I.

»Hitrejše ko so spremembe, hitreje ko želimo spreminjati elektroenergetski sistem, večji so kadrovski problemi, še posebej če to počno tudi v drugih državah. Takšen primer imamo pri postavljanju proizvodnih naprav na OVE. Res je, dobavitelji in izvajalci ne dohajajo naročil. Treba je iskati dodatno delovno silo, dodatne izvajalce, praviloma z domicilom, ki ni v eni izmed držav članic EU. Za zeleni prehod rudarji iz Premogovnika Velenje ne bodo prišli v poštev. Če bodo kopali lignit do leta 2032 in če upoštevamo postopno zapiranje jam ob sočasni sanaciji zunanjih površin, pomeni to obdobje do leta 2040. Do takrat pa bo ekspanzija pojenjala,« pojasnjujejo v Elesu.

V Elektru Ljubljana so nekoliko drugačnega mnenja. »Dodatna delovna sila se lahko privabi s konkurenčnimi pogoji pri zaposlovanju in proaktivno migracijsko politiko. Rudarji so vsekakor profil, ki se ga lahko ustrezno usposobi za opravljanje določenih nalog v elektroenergetiki,« menijo.

Krepitev omrežij bo ena od pomembnih nalog prihodnosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Dodatna delovna sila za gradnjo Jeka 2 in druge energetske projekte bo dobrodošla, pri čemer je treba poudariti, da bodo takšni projekti zahtevali zelo dobro usposobljene kadre. Prestrukturiranje rudarske panoge in prekvalifikacija rudarjev bi morali načrtovalci energetskih projektov že zdaj vključiti v kadrovske načrte. S tem bi ohranili delovna mesta tudi za energetske projekte, kot so investicije v HE na srednji Savi, izkoriščanje biomase, izgradnja energetske infrastrukture in drugo,« pa pravijo v Plinovodih.

»Dodatno delovno silo bi lahko zagotovili s prekvalifikacijo obstoječe. Je pa pri tem ključen nadzor – da so tisti, ki izvajajo takšna dela, strokovno usposobljeni ter imajo tudi vsa potrebna minimalna tehnična in zakonska dokazila. Žal se pojavlja ob pomanjkanju kadrov izjemno veliko nestrokovnosti ter površnosti na trgu, kar pa zagotovo ne bo imelo pozitivnega učinka na razvoj dogodkov. Na drugi strani je priložnost tudi v uvozu delovne sile, kjer pa bi morala država bistveno poenostaviti postopke in jih skrajšati,« pa opozarja Boštjan Štruc, direktor Merkurja Energije.

Poklici prihodnosti, ki jih še ni

»Pričakujemo, da se bodo v energetiki v prihodnosti pojavili številni novi poklici, na primer inženirji za jedrsko tehnologijo, inženirji za obnovljive vire energije, strokovnjaki za trajnostni razvoj in energetsko učinkovitost, tehniki za pametna omrežja in digitalizacijo, strokovnjaki za shranjevanje energije, analitiki podatkov za energetiko itd. Vsekakor pa bo energetika tudi v prihodnje ena od zelo perspektivnih panog, ki se bo pospešeno razvijala in omogočala spodbuden karierni razvoj različnim profilom ter zagotavljala dolgoročno in kakovostno zaposlitev,« pravijo v Gen energiji.

»Na trgu bodo potrebni monterji sončne fotovoltaike, tehniki vetrnih turbin, analitiki za shranjevanje energije, energetski inženirji, strokovnjaki za nakup zemljišč, tehniki sončne energije, upravljavci trajnosti, komunikatorji, okoljski znanstveniki. Na vrhu prioritetne lestvice bodo strokovnjaki za spletno varnost, umetno inteligenco in robotsko inženirstvo. Sledili jim bodo podatkovni analitiki, diagnostični tehniki, inženirji za podnebna tveganja in tehnični vzdrževalci na terenu,« so še bolj natančni v Elesu.

»Naša družba in trg dela se nenehno razvijata, zato je težko napovedati, katere poklice bomo imeli v prihodnosti. Kot smo lahko videli v zadnjih letih, je ogromno vlogo igrala digitalizacija, zato je ključno še naprej razvijati naše digitalne veščine. Kljub temu da se je zgodil izjemen preskok v umetni inteligenci, bodo zagotovo medkulturne veščine, kot so sposobnost učinkovitega komuniciranja, sodelovanja, prilagodljivosti, kreativnega razmišljanja in inoviranja, še vedno bistvenega pomena. Ne nazadnje spet govorimo o vseživljenjskem učenju, kajti le tako se bodo delavci lažje prilagajali novim poklicem in tehnologijam, ki nas čakajo v prihodnosti,« pa menijo v Gen-I.

Dodajajo pa, da prihodnost energetike prinaša številne nove priložnosti in poklice, ki se razvijajo ob hitrem napredku tehnologije, spreminjajočih se energetskih potrebah in okoljskih zahtevah. »S hitro rastjo obnovljivih virov energije bodo imeli strokovnjaki na tem področju pomembno vlogo pri načrtovanju, razvoju in vzdrževanju energetskih sistemov. Ravno tako bodo s povečanjem količine podatkov v energetiki nepogrešljivi analitiki, ki bodo iz kopice podatkov izluščili tiste najpomembnejše za optimizacijo energetske učinkovitosti. Zagotovo bodo v ospredju, predvsem z rastjo področja zelene energije, tudi inženirji energetike za obnovljive vire energije,« menijo tudi v Gen-I.

Novi kadri bodo morali najti tudi rešitve za obnovljive pline. FOTO: Roman Šipić/ Delo

Manj gotovi pa so v Petrolu. »Kakšni bodo poklici prihodnosti v energetiki, v tem trenutku še ne moremo povsem specificirati, imamo pa v Petrolu že danes številna delovna mesta, ki se po odgovornostih, nalogah in vsebini dotikajo področja obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, trajnostnega razvoja, varovanja okolja, ESG. Ta področja bodo v prihodnosti le še pridobivala veljavo. V družbi Petrol nova delovna mesta odpiramo v skladu z razvojem podjetja, katerega del je tudi energetska transformacija,« pravijo.

Podobno je mnenje v Elektru Ljubljana: »Težko je napovedovati, kakšni bodo poklici prihodnosti v energetiki, vsekakor pa so povezani z vse naprednejšo tehnologijo, napredno analitiko, digitalizacijo procesov, informatizacijo, kibernetsko varnostjo, trajnostnim delovanjem in zeleno prihodnostjo.«

»Izjemno velik poudarek bo na analitiki, preučevanju podatkov, saj bo vse to pomembno vplivalo na položaj podjetij na trgu, tako stroškovno kot z vidika ugleda. V ospredje bodo prišli tudi energetski menedžerji, ki bodo to v resnici morali postati v praksi in ne samo na papirju, saj bo ob vseh zahtevah Evrope še kako pomembno, da bosta energetsko knjigovodstvo in tudi energetska učinkovitost (tudi stroškovna) na prvem mestu v podjetjih,« dodaja Štruc.

Domačega kadra ni dovolj

»Digitalizacija, avtomatizacija in nove tehnologije močno spreminjajo vsa področja v energetiki. Znanja s področja novih tehnologij in racionalizacija poslovnih procesov bodo omogočili hitrejše, učinkovitejše in kakovostnejše prilagajanje razmeram na trgu in dostop do hitrejših storitev. Zavedamo se vpliva tehnologij umetne inteligence v panogi in s tem povezanih drugačnih vlog zaposlenih, vendar smo mnenja, da se bodo nekateri poklici ohranili tudi v prihodnosti. Tako bodo še naprej nujno potrebni strokovnjaki tehničnih strok za zagotovitev vzdrževanja ter varnega in zanesljivega obratovanja energetskih sistemov,« pa menijo v Plinovodih.

Dodajajo, da bodo poklici prihodnosti tisti, ki bodo vsebovali znanja za analiziranje, vizualiziranje in upravljanje podatkov, znanja s področja strojnega učenja in analitičnih pristopov ter programiranje v jezikih za razvoj statističnih modelov in modelov strojnega učenja. »Med ključnimi poklici prihodnosti bi posebej omenili podatkovne znanstvenike in analitike, prevajalce podatkov, podatkovne inženirje, analitike informacijskih sistemov ter razvijalce programske opreme in procesov,« pravijo v Plinovodih.

»Privabiti kadre na te položaje je eden glavnih izzivov, s katerimi se spoprijemamo, saj zanje na trgu tekmujemo z drugimi slovenskimi, pa tudi mednarodnimi podjetji, v katerih se lahko zaposlijo in delajo iz Slovenije ali celo iz tujine. Poleg tega izobraževalni sistem pri nas ne ustvari dovolj kadra za tovrstna delovna mesta, po drugi plati pa visoka obremenitev plač oziroma dela preprečuje, da bi lahko zaposlili strokovnjake iz tujine,« še opozarjajo v Plinovodih, kjer vsem prej naštetim poklicem prihodnosti dodajo še strokovnjake za obnovljive pline, kot sta vodik in sintetični metan.