Kje v farmacevtski industriji vidijo največji potencial digitalizacije

Kje v farmacevtski industriji vidijo največji potencial digitalizacije in umetne inteligence (UI)? Uvedbo digitalizacije so, kot pojasnjujejo v Novartisu v Sloveniji, začeli že pred leti, in napovedujejo, da bo ta precej spremenila značaj farmacevtske industrije, a bo proces najverjetneje počasnejši, predvsem zaradi visoke reguliranosti področja in obsega dela. Zdaj proizvodnja prehiteva razvoj, saj so postopki v proizvodnji bolj definirani in predvsem manj spremenljivi, a večje pozitivne vplive vseeno pričakujejo v razvoju.

Ogromen potencial digitalizacije

Raziskave in razvoj zdravil namreč še vedno močno temeljijo na eksperimentih, zato je potencial digitalizacije in uporabe računalniških orodij ogromen, še posebno ker bosta odprla vrata inženirskim metodam, ki jih prej še ni bilo možno uporabiti. V raziskavah in razvoju zdravil bodo računalniška orodja vse bolj nadomeščala eksperimente, kar bo vodilo v hitrejši in učinkovitejši razvoj zdravil. Seveda pa jih ne bodo nikoli popolnoma nadomestila. Zavedati se moramo, da z računalniškimi orodji pridemo do informacij precej hitreje kot po klasični, eksperimentalni poti. Taka orodja bodo zelo pripomogla k boljšemu razumevanju bioloških procesov, ki povzročajo bolezni, k identifikaciji potencialnih novih tarč ter razvoju novih, učinkovitejših zdravil.

Naprave, ki jih uporabljamo, so seveda že zdaj digitalne, a manjka njihovo povezovanje v celoto in sistematično zajemanje podatkov v centralnih skladiščih podatkov. Ta del digitalizacije je zelo kritičen, zato se podjetja težko odločajo zanj, saj je precej obsežen. Naslednji korak je uvedba UI, ki bo omogočala sprotno sledenje procesom in sestavljanje informacij iz različnih projektov v bolj povezano celoto.

»Sistem umetne inteligence AlphaFold, ki ga je razvil Google DeepMind, zna že zdaj napovedati 3D-strukturo proteina (potencialno novo biološko zdravilo) iz primarnega aminokislinskega zaporedja. Nekaj, kar se je pred leti zdelo nemogoče, se zdaj uporablja v raziskavah in razvoju zdravil. Z le nekaj kliki in v kratkem času pridobimo 3D-strukturo proteina in informacije o njegovih lastnostih, ki usmerjajo naše nadaljnje raziskave in razvoj. V preteklosti smo za to z izvedbo eksperimentov in kompleksno analizo vzorcev potrebovali tedne in veliko rok,« pojasnjujeta Matjaž Bončina z oddelka Razvoj končnih farmacevtskih oblik in Aleš Belič z oddelka Statistika in Modeliranje iz enote Razvoj bioloških zdravil Mengeš.

Vse manj ročnega zapisovanja

Digitalizacija vse bolj zmanjšuje količino ročnega zapisovanja in zbiranja podatkov. »S tem povečujemo verodostojnost zapisov in hkrati ljudem sprostimo čas za opravljanje dela, ki zahtevajo ustvarjalnost. Poleg tega nam omogoča sprotno sledenje procesom in proaktivno odpravljanje negativnih trendov, še preden povzročijo škodo. V proizvodnji lahko tako rešujemo cele šarže zdravil, ki bi brez prilagoditve morda končale v uničenju. V razvoju nam umetna inteligenca pomaga pri snovanju modelov in načrtovanju eksperimentov tako, da iz njih dobimo maksimalno možno informacijo pri minimalnemu številu izvedenih eksperimentov. Pomaga nam iskati tarče za nova zdravila in kaže na potencialne šibke točke v molekulah potencialnih zdravilnih učinkovin. Digitalizacija omogoča preprosto zbiranje podatkov o poteku boleznih pri teh bolnikih v centralnih bazah. S takšnim globalnim zbiranjem dobimo večji nabor podatkov, njihova analiza pa nam omogoča celovitejši pogled v potek bolezni, tudi redkih, in s tem izboljša možnosti za njihovo zdravljenje.«

V prihodnosti si razvoja farmacije in medicine brez ustrezne podpore digitalizacije oziroma UI ne moremo več zamisliti, ker je to del splošnega razvoja naše civilizacije, in nemogoče je, da bi področji medicine in farmacije obstajali zunaj tega. Ustrezna uvedba digitalizacije in uporaba UI pomenita tudi konkurenčno prednost. Podjetja bodo tako prisiljena vlagati v nove tehnologije, če bodo želela obstati na trgu. Uvedba novih tehnologij seveda zahteva tudi spremembe v organizaciji dela in drugačno sestavo razvojnih skupin. Zato že vidimo vse večje potrebe po inženirsko izobraženem kadru. UI je učinkovito orodje zgolj v rokah tistih, ki ga znajo uporabljati.

Umetna inteligenca ne bo izrinila človeka

Strah pred umetno inteligenco (UI) je seveda prisoten, a UI človeka ne bo izrinila. Vsekakor pa bo spremenila način njegovega dela. Spremenila bo izobrazbeno strukturo in seveda povečala produktivnost ob predpostavki, da znamo ta orodja učinkovito uporabljati. Poznavanje njihovega delovanja razkriva, da so to v resnici tehnologije, ki jih zdaj lahko uporabljamo na novih področjih.

»Veliki jezikovni modeli in generativna UI so nedvomno ogromen skok naprej, težko pa rečemo, da so inteligentni. Sicer generirajo slovnično pravilne stavke, a pri vsebini informacije, ki nam jo priskrbijo, je treba biti previden. V veliki večini umetno generiranih slik opazimo logične nesmisle. Sistemi odlično povzamejo slog slikanja, nimajo pa razumevanja o medsebojnih odnosih objektov na sliki. Žal pogosto takšno razumevanje manjka tudi ljudem. Zato moramo kot družba čim več vlagati v izobraževalni sistem, da bodo ta mogočna orodja uporabljena v prave namene. Razvoj novih zdravil je eden izmed teh,« pravita Matjaž Bončina z oddelka Razvoj končnih farmacevtskih oblik in Aleš Belič z oddelka Statistika in Modeliranje iz enote Razvoj bioloških zdravil Mengeš.