Pomembno vlogo pri doseganju ciljev podjetij igra tudi nenehno vlaganje v raziskave in razvoj. To ne le spodbuja inovacij, ampak tudi zagotavlja trajnostno rast in konkurenčnost.

Pred kratkim je zaživel Sklad Vesna za tehnološke inovacije (ang. Vesna Deep Tech Venture Fund), ki je prvi tovrstni v Sloveniji in na Hrvaškem. Zanj je Evropski investicijski sklad (EIF) skupaj z nacionalnimi razvojnimi bankami Slovenije in Hrvaške ter zasebnimi vlagatelji zagotovil skupaj 49 milijonov evrov. Sklad bo spodbujal inovativne raziskave v obeh državah, sredstva pa bodo namenjena za komercializacijo raziskovalnih projektov in zaščito intelektualne lastnine.

Skladu Vesna bo EIF namenil 20 milijonov evrov, SID banka in HBOR pa še vsak po deset milijonov. Preostalih devet milijonov evrov so ob prvem zaprtju sklada zagotovili zasebni vlagatelji. »Sklad Vesna bo vlagal v do 80 projektov v obeh državah, pri čemer se bo osredotočil na t. i. fazo potrditve koncepta, v kateri bi se projekti lahko komercializirali in preoblikovali v podjetja. Pomagal bo tudi pri oblikovanju okvirja za prenos intelektualne lastnine z univerzitetnimi uradi, ki so odgovorni za komercializacijo raziskav,« so navedli v skupnem sporočilu za javnost.

Sklad Vesna za tehnološke inovacije izpostavlja vrednost pobude za prenos tehnologij v Srednji in Vzhodni Evropi in obljublja krepitev slovenskega gospodarstva. In s tem, kot je pri tem poudaril predsednik uprave SID banke Borut Jamnik, SID banka sledi svojemu poslanstvu, da pospeši razvoj financiranja zgodnjih faz v Sloveniji, pomaga državi, da se spet uvrsti med močne inovatorje v EU, ter poveča konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Kako kaže z uresničevanjem inovacij

Inovacije kot ključ do uspeha vidi čedalje več podjetij, a hkrati jih je manj kot kadar koli prej pripravljenih na njihovo uresničevanje, pa je pokazala nedavno objavljena raziskava o inovacijah družbe Boston Consulting Group (BCG). Ta raziskava temelji na globalnem anketiranju več kot tisoč vodilnih direktorjev za inovacije, izvedena pa je bila med novembrom lani in januarjem letos.

Med tri najpomembnejše prioritete je inovacije uvrstilo kar 83 odstotkov anketiranih višjih vodstvenih delavcev, vendar pa je bilo le tri odstotke podjetij 'pripravljenih na inovacije' po merilih BCG za inovacije, medtem ko je bilo v letu 2022 takšnih 20 odstotkov. V tem kontekstu BCG opozarja na pomembnost posodobitve strategije inovacij za podjetja, vendar manj kot tretjina višjih vodstvenih delavcev poroča o načrtih podjetij za takšno posodobitev. »Nasprotno, 70 odstotkov podjetij načrtuje posodobitev operativnega modela inovacij, 63 odstotkov načrtuje širitev portfelja inovacij, 54 odstotkov si prizadeva za razvoj sposobnosti za inovacije, 31 odstotkov se namerava poslužiti agilnega sodelovanja, medtem ko le 30 odstotkov podjetij namerava osvežiti svojo strategijo inovacij v prihajajočem letu in kasneje,« še navaja raziskava BCG.

Izvršna direktorica in partnerica pri BCG Melanie Seier Larsen pri tem opozarja, da v časih, ko se številna podjetja soočajo z gospodarskimi izzivi in pritiski za zmanjševanje stroškov, lahko vidimo, kako kratkoročne potrebe za preživetje začasno zasenčijo dolgoročne inovacijske cilje. »Da bi se podjetja uspešno spoprijela s temi izzivi, je ključno strateško razmišljanje o tem, kako uravnotežiti nujne prilagoditve z dolgoročnimi inovacijami, ki podpirajo trajnostno rast. Podjetja morajo ohraniti jasno vizijo in se kljub številnim izzivom ne smejo odpovedati inovacijam, saj so te ključne za ohranjanje konkurenčnosti in uspeha na trgu,« je še dodala.

Na poti do oprijemljivih rezultatov

Raziskava še kaže, da višji vodstveni delavci v manj kot polovici primerov (48 odstotkov) menijo, da njihova organizacija vsaj delno povezuje strategijo inovacij s korporativno strategijo, medtem ko jih le 12 odstotkov poroča o močnih povezavah, ki dejansko vodijo do oprijemljivih rezultatov.

»Za slednje so značilne dobre prakse, med drugim da generalni direktorji ali drugi višji vodstveni delavci aktivno podpirajo inovacije, poleg tega pa podjetje jasno razume namen svojih inovacij in kako te prispevajo k doseganju strateških ciljev. Pa tudi, da se podjetje osredotoča na inovacije, ki izkoriščajo njihove edinstvene strateške prednosti, kot so posebni talenti, kapital ali moč blagovne znamke. Vodstvo ima obenem jasno predstavo o tem, na katerih področjih si želijo inovacij in na katerih ne; podjetje pa ima razvito vizijo, kako bo v različnih časovnih okvirih in na različnih področjih uporabilo talente in vire za doseganje strateških ciljev. Dobra praksa je tudi, da podjetje določa specifične cilje in spodbude, ki motivirajo inovacijsko ekipo za uresničevanje pričakovanj.« Pri podjetjih, ki uporabljajo vsaj štiri od omenjenih šestih metod, so prihodki iz naslova novih izdelkov pet odstotkov višji od povprečja, še navaja raziskava BCG.

Inovacije in vloga generativne UI

Vzpon generativne umetne inteligence (UI) je pri številnih višjih vodstvenih delavcih vzbudil negotovost glede učinkovitosti njene uporabe v njihovih podjetjih, saj se je delež višjih vodstvenih delavcev, ki menijo, da njihova podjetja učinkovito uporabljajo generativno UI, med letoma 2022 in 2024 s 37 odstotkov zmanjšal na deset odstotkov. In kot še navajajo v poročilu BCG, kar 86 odstotkov višjih vodstvenih delavcev navaja, da njihove organizacije eksperimentirajo z uporabo generativne UI za inovacije, raziskave in razvoj ter razvoj izdelkov, vendar pa večina ostaja v zgodnjih fazah. Le osem odstotkov jih pravi, da jo trenutno uporabljajo na široko. »V tekmi z generativno UI so 'pripravljeni' inovatorji že korak pred drugimi. Pogosteje uporabljajo generativno UI za specifične primere uporabe in so petkrat bolj verjetno že uvedli njeno široko uporabo,« še navajajo.