Bi podjetjem lahko subvencionirali zavarovanje premoženja?

Država bi lahko podjetjem subvencionirala zavarovanja, s katerimi ustrezno ščitijo premoženje v primeru naravnih nesreč, je v Delovem podkastu Moč gospodarstva predlagal Iztok Stanonik, predsednik poslovnega odbora podjetja Polycom. Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav, pa je izpostavil, da v praksi poznamo več vrst, kako lahko država – ker trg ne opravlja svoje funkcije - poseže na trg zavarovanj.

V pogovoru o izzivih, ki jih vse pogostejše naravne nesreče povzročajo podjetjem, gospodarstvu in družbi nasploh, je Iztok Stanonik še dodal: »Čakati na pomoč države je prepozno za naše kupce, ki bi ostali brez izdelkov in posledično tudi končni kupci, zaradi česar bi naše podjetje ostalo brez posla in naši zaposleni brez zaposlitve.«

'Dobra šola' poplave iz leta 2014

Podjetje Polycom, ki ga je strokovna komisija medijske hiše Delo novembra 2018 razglasila za Delovo podjetniško zvezdo, je le nekaj mesecev pred tem, junija 2018, prizadelo veliko neurje s točo, in sicer obrat v Črnomlju. »Neurje je poškodovalo dimne kupole, kompresorsko postajo, hladilni sistem, pa tudi ravno obnovljeno toplotno izolacijo in streho, zato smo morali vse narediti na novo. Dež s točo je padal po strojih in izdelkih, tako da smo imeli za okoli 140.000 evrov škode, vendar je to zavarovalnica vse poravnala,« je pojasnil Iztok Stanonik, saj jim je bila dobra šola že leto 2014. Že takrat so imeli v Polycomu prve poplave, vso škodo so poravnali sami, saj niso imeli zavarovanja za ta namen, ker so menili, da kaj takega pri njih ni možno. Od takrat dalje imajo vse zavarovano.

Polycomu, ki uspešno konkurira s svojimi izdelki tudi na svetovnem trgu, ni prizanesla niti lanska avgustovska poplava, saj jim je voda zalila skladišče na stari lokaciji podjetja v Poljanah, od koder so se pred nekaj leti preselili v nove prostore. »Sreča je bila ta, da smo imeli ravno kolektivne dopuste in da ni bilo človeških žrtev. So pa poplave uničile precej pohištva, kompresorsko in transformatorsko postajo ter zaloge materiala.«

Pomembnost preventive

Kako pa so te omenjene naravne katastrofe vplivale na podjetje Polycom in njegovo poslovanje? »Naredili smo elaborat protipoplavne varnosti in nekaj scenarijev za primere, ko so napovedane večje količine padavin - zadolžili smo osebo za stalno spremljanje tega in tudi višine vodotokov. Ob vsakem takem alarmu v podjetju zapremo vse možne dostope vode v objekt,« je dejal Stanonik in dodal, da so ob tem izdelali elaborat za protipoplavno zaščito okoli celotnega objekta in zanjo bodo v naslednjem letu namenili okoli 150.000 evrov.

Nedavno je Agencija za zavarovalni nadzor objavila podatke, da so zavarovalnice v letu 2023 za škode, ki so bile posledica naravnih nesreč - poleg uničujočih poplav v začetku avgusta je bilo več neurij s točo in močnim vetrom - izplačale 335 milijonov evrov odškodnin, od tega za škodo v avgustovskih poplavah 150 milijonov evrov. In slednje so bile najvišji izplačani znesek za posamezen dogodek v Sloveniji doslej. Na vprašanje, kako je to vplivalo na Zavarovalnico Triglav kot največjo slovensko zavarovalnico, je Peter Filip Jakopič odgovoril, da so bili v lanskem letu tudi rezultati skupine v kar precejšnji meri zaznamovani z omenjenimi dogodki. Pa tudi vsi drugi, ki delajo na tem trgu. Lani je bilo izplačanih več škod kot prej deset let skupaj.

V čem pa se kljub rekordnim izplačilom zavarovalnic skriva znatno nezadovoljstvo zavarovancev glede višine izplačanih odškodnin? Pred leti so bili tako posamezniki kot podjetniki skeptični, da se kaj takega lahko zgodi, zato pa zavarovalnice veliko delamo na preventivi in osveščanju, pravi Peter Filip Jakopič in dodaja, da se v praksi kot najboljši osveščevalni moment izkaže žal takrat, kadar se nekaj takega zgodi pred našimi pragovi. »Omenjeno nezadovoljstvo pa je posledica predvsem dveh momentov. Prvi je ta, da veliko ljudi ali podjetij šele po škodi ugotovi, da niso imeli sklenjene ustrezne zavarovalne police. Drugi moment pa je, da so bile škode bistveno više od limitov, tj. podjetja so škodo za poplave na primer ocenila na 50.000 evrov in za to višino tudi sklenejo zavarovanje; potem pa pride poplava, ki lahko povzroči škodo tudi za trikratnik tega zneska.«

Najbolj zanimiva ugotovitev internih analiz teh poplav pa je, da smo več kot polovico škod plačali na lokacijah, ki sploh niso bile prepoznane kot poplavno ogrožene, pravi Peter Filip Jakopič in dodaja, da je dejansko šlo za dogodke, ki so bistveno presegali neka pričakovanja. In to je glavni razlog za obsežno škodo in odgovor na vprašanje, zakaj številni niso imeli sklenjenega ustreznega zavarovanja. Pri podjetjih je pristop k zavarovanju individualen, saj je pri vsakemu treba individualno oceniti rizike glede na tehnologijo, ki jo podjetje uporablja, pa proizvodne in druge kapacitete, je še dodal Jakopič.

Kaj pa ukrepi?

Kaj vse bi bilo treba spremeniti na podlagi dosedanjih izkušenj z naravnimi nesrečami? V praksi poznamo več vrst, kako lahko država - ker trg ne opravlja svoje funkcije - poseže na trg zavarovanj, je pojasnil Peter Filip Jakopič. Tako je na primer v Franciji zavarovanje pred naravnimi nesrečami obvezno, kar pomeni, da ima vsak, ki zavaruje hišo, tudi že avtomatično zavarovano še za primer potresa, poplav, toče. »In ker zavarovalnice zaradi komercialnih interesov ne bi pokrile kakšnih bolj izpostavljenih tveganj, pride na trg država, ki pomaga s subvencijami; in tudi pozavarovalnica, ki krije te zavarovalnice pred morebitnimi škodami, je tudi v stoodstotni državni lasti. Ta model, ki je star več kot 70 let, so spreminjali glede na aktualne razmere.«

Na vprašanje, ali bi bili tudi za Slovenijo primerni ukrepi, na primer davčne olajšave, če se nepremičnina zavaruje za primeren znesek, ali pa obvezno zavarovanje za poplave, je Jakopič odgovoril, da predpisati stvari, ki so obvezne, je vedno dvorezen meč. »Zavarovalnice se najbolj izogibamo negativni selekciji, kar pomeni, da bi prišlo do situacije, ko bi sklenili zavarovanje samo tisti, ki že mogoče vnaprej z veliko verjetnostjo vedo, da se bo nekaj zgodilo. Če predpišeš obvezno zavarovanje, je problem, ker niso vsa podjetja tako uspešna kot Polycom in si mogoče tudi kakšna ne bi mogla privoščiti takega zavarovanja. Vedno se išče vmesna variantna, ker je ogromno deležnikov, ki morajo biti v teh modelih zadovoljni, sicer stvari ne funkcionirajo v praksi.«

Predlogi za izboljšave

V zadnjih desetih letih je tudi podjetje Polycom prizadelo več naravnih nesreč – in kaj so se lahko naučili iz tega drugi stanovski kolegi oziroma podjetniki? »Nekateri so začeli iskati nove lokacije, nekateri so le prepoznali, da morajo svoje objekte oziroma premoženje zavarovati. Tretji pa so začeli iskati rešitve, kako fizično zaščititi svoje objekte oziroma premoženje,« je dejal Stanonik. In dodal: »Predlagal bi, da bi država dala subvencije za tiste, ki prepoznajo vsa tveganja naravnih nesreč in jih tudi ustrezno zavarujejo - se pravi subvencioniranje ustreznih zavarovanj za škodo, ki lahko nastane v primeru naravnih nesreč; in to bi bila bistveno manjša sredstva kot potem, ko škoda že nastane. Lahko bi se naredila analiza o tem, katera tveganja so največja oziroma do katerih tudi lahko pride in ki bi jih tudi ovrednotili; na podlagi tega pa dodelili subvencije. Na ta način bi zaščitili svoje premoženje v največji možni predvideni meri. Žal pa vseh stvari ne moremo predvideti.«

Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav pa je dodal, da je francoski model zelo v redu tudi v smislu preventive, saj se tam preventivno obnašajo tudi lokalne skupnosti, ki namenjajo sredstva za razne preventivne ukrepe, kot je čiščenje brežin, urejanje poplavnih nasipov in podobno. »To so vsi ukrepi, ki posledično zmanjšujejo morebitno škodo. In v tem primeru smo tudi zavarovalnice bolj korajžne pri sklepanju teh zavarovanj. In imamo določen prostor za napredek pri tem tudi v Sloveniji.«