Teden trajnostnega razvoja po vsej Evropi

Po evropskih državah se bodo v Evropskem tednu trajnostnega razvoja (angl. European Sustainable Development Week – ESDW), od 18. septembra do 8. oktobra, zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju trajnostnega razvoja. To je pobuda, ki so jo leta 2015 sprožile Avstrija, Francija in Nemčija, podprla pa jo je Evropska mreža za trajnostni razvoj (angl. The European Sustainable Development Network – ESDN). To je združenje in mreža javnih upraviteljev in drugih strokovnjakov, ki se ukvarja s strategijami in politikami trajnostnega razvoja v Evropi. Ima več kot 400 članov in partnerjev iz več kot 40 držav.

Cilj ESDW je zagotoviti platformo in v določenem časovnem obdobju poskrbeti, da bodo zgledne zaveze in primeri dobre prakse opazni po vsej Evropi. Tako bodo, kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, vzbudili pozornost javnosti na temo trajnostnega razvoja, Agende ZN 2030 in 17 ciljev trajnostnega razvoja (angl. Sustainable Development Goals – SDG). »Vsakdo lahko nekaj izboljša. Več ljudi in organizacij bo sodelovalo, močnejši bo signal, ki ga bomo poslali skupaj,« menijo.

Slovenski kazalniki

Trajnostni razvoj se lahko vrednoti s kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, ki jih na statističnem uradu (Surs) spremljajo že več let. »S stopnjo dolgotrajne brezposelnosti prikazujemo delež dolgotrajno brezposelnih oseb (to je najmanj 12 mesecev) med celotnim aktivnim prebivalstvom. Ta se v zadnjih letih znižuje tako na ravni EU27 kot v Sloveniji. Pri nas je bil upad še izrazitejši, lani se je stopnja znižala na 1,4 odstotka,« navajajo na Sursu. Pri tem dodajajo, da Danska, Nizozemska in Malta spadajo med države z najnižjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti, saj je pri vseh znašala manj kot en odstotek. Najvišjo stopnjo so imeli v Grčiji, 6,2-odstotno, sledili sta Španija in Italija.

Bi podjetjem lahko subvencionirali zavarovanje premoženja?

Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je leta 2022 v Sloveniji dosegla najvišjo vrednost do zdaj, znašala je 62,6 odstotka in je bila za 14 odstotnih točk nad povprečjem EU27 (48,6 odstotka). Na Sursu navajajo, da v zadnjih letih stopnja nenehno raste, tako na ravni EU27 kot v Sloveniji. »Po tem kazalniku je Slovenija med vodilnimi članicami EU, pred njo se je uvrstila le Nemčija, za njo pa sledita Avstrija in Nizozemska. Romunija, Malta in Ciper so bile na repu lestvice, saj reciklirajo manj kot 15 odstotkov komunalnih odpadkov.«

Kaj pa delež celinskih kopalnih voda, ki imajo po merilih kopalne direktive ali uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda odlično kakovost? V zadnjih osmih letih je ta delež v Sloveniji nihal bolj kot na ravni EU27 in je lani znašal 65,4 odstotka, najvišji pa je bil v letih 2018 in 2020, in sicer 76,9-odstoten. »V treh državah je bil ta delež sto odstotkov, to so bile Bolgarija, Grčija in Romunija. Najnižji delež je imela Hrvaška, sledili sta Španija in Poljska. Naša južna soseda je edina država z deležem pod 50 odstotkov, obsegal je 45,2 odstotka.«

Kazalnik stopnje tveganja revščine med delovno aktivnimi je v Sloveniji v zadnjih osmih letih precej bolj nihal v primerjavi s povprečjem držav EU27, vendar je bil v vseh letih pod njim. Stopnja se je nižala iz leta v leto, razen leta 2021, lani je obsegala 8,3 odstotka. V Sloveniji je bila stopnja najnižja leta 2019, ko je bila 4,5-odstotna, lani pa je znašala 5,7 odstotka.

Kaj pa kazalnik zgodnja opustitev izobraževanja in usposabljanja prikazuje delež prebivalcev, starih od 18 do 24 let, s končano največ osnovno šolo, ki niso vključeni v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje? »V Sloveniji je bil lani ta delež s 5,4 odstotka, to pomeni največji v zadnjih osmih letih, najmanjšega smo imeli leta 2021, in sicer 3,1 odstotka. Na ravni EU27 je bil ta delež višji; leta 2023 je znašal 9,5 odstotka, najmanj v zadnjih osmih letih. Najnižji delež je imela Hrvaška, sledile so Poljska in Grčija, Irska ter Slovenija s petim najnižjim deležem; najvišji je bil v Romuniji, 16,6 odstotka, sledili sta Španija in Nemčija.«

Platforma za učenje

Združenje ESDN se kot platforma za učenje in izmenjavo ukvarja predvsem z vprašanji, povezanimi s pripravo in izvajanjem nacionalnih strategij ter procesov, povezanimi z izvajanjem mednarodnih zavez o trajnostnem razvoju ‒ predvsem Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in z njo povezanih ciljev trajnostnega razvoja. Navajajo, da združenje spodbuja tudi vseevropski dialog in izmenjavo izkušenj s praksami za spodbujanje trajnostnega razvoja ter svetuje političnim odločevalcem na evropski in (pod)nacionalni ravni.

Prek ESDW je bilo od leta 2015 registriranih skupaj 46.786 dogodkov, ki se jih je udeležilo več deset milijonov udeležencev. »Od leta 2016 pa so dogodki, registrirani prek ESDW, izrecno povezani s cilji trajnostnega razvoja. Evropski teden trajnostnega razvoja se že več let lahko pohvali s številnimi partnerstvi in raznovrstnimi tedni trajnostnega razvoja, ki potekajo v številnih evropskih državah,« še navajajo.