Svojo poslovno priložnost je novogoriški Avantpack videl v embalaži iz biorazgradljivih materialov, saj odgovarja na glavni izziv družbe – kam z embalažo po porabi izdelkov, pravi
Vasja Hramec, soustanovitelj in eden izmed direktorjev podjetja. Zato je Avantpack inovativno podjetje, ki ima svoj podpis na trgu, dodaja
Melvis Haskić, prav tako soustanovitelj in direktor. »Ne kopiramo, razbijamo vzorce, trudimo se tudi biti drugačni in ravno ta filozofija nam prinaša rezultate.«
»Izdelek kupimo, prinesemo domov in uporabimo v nekaj sekundah ali minutah, za njim pa ostane odpadna embalaža, katere razgradnja lahko traja tudi na stotine let.« Zato so se, kot poudarja soustanovitelj in eden izmed direktorjev Vasja Hramec, odločili za izdelavo bolj trajnostno naravnane embalaže, katere izvor in tudi konec, ko se zavrže, sta bistveno bolj ekološka. Ko so začenjali, je bil trg razgradljive embalaže v povojih, pravzaprav kar znanstvena fantastika, pravi Hramec, in preden je prišla v redno prodajo in na trg do potrošnika, so minila leta razvoja. »Danes pa ponujamo cel spekter embalaže, naš najbolj prepoznaven izdelek so vrečke za sadje in zelenjavo iz biološko razgradljive plastike, ki jih vidite po supermarketih po svetu in ki lahko končajo med organskimi odpadki.«
Letos z več kot 35-odstotno rastjo
Podjetje Avantpack z že blizu 80 zaposlenimi je imelo lani 15,4 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal 1,04 milijona evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa 63.742 evrov. Začeli so z eno proizvodno linijo in nekaj zaposlenimi ter iz tega gradili naprej. »Letos bomo predvidoma ustvarili več kot 35-odstotno rast, računamo pa tudi na preboj magične meje 20 milijonov evrov letnega prometa, kar kaže na eksponentno rast,« pravi Hramec in dodaja, da so proizvodnjo odprli šele leta 2016, kar pomeni, da so v petem letu poslovanja dosegli že zelo dobre rezultate, v šestem pa podeseterili oziroma popetnajsterili promet prvega poslovnega leta.
»Ne kopiramo, razbijamo vzorce, trudimo se tudi biti drugačni in ravno ta filozofija nam prinaša rezultate,« poudarjata soustanovitelja in direktorja Avantpacka Melvis Haskić (na desni) in Vasja Hramec. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Poslovna pot podjetja se je začela že takoj po študiju ustanoviteljev. »Bili smo mladi fantje z idejo, kako narediti nekaj dobrega za okolje, zraven pa še zanimiv posel. V startu je bila zadeva zreducirana na ideale, v smislu ribic in želvic, ki se ne bodo dušile v plastiki ... Sčasoma je iz tega nastal resen posel, ob zavedanju okoljske problematike: imamo samo en planet, in če bomo z njim ravnali neprimerno, bomo nosili posledice, ki jih danes že vidimo,« razloži Vasja Hramec. Na začetku, v letu 2009, so se ukvarjali samo s trgovino z bioplastiko, trgovali so z granulati ali izdelki, sčasoma pa so si želeli svojo lastno proizvodnjo, ker so v tem videli velik potencial. Tako so leta 2016 odprli proizvodnjo v zelo majhnem obsegu in jo nadgrajevali. Od decembra 2018 ima 30-odstotni delež v podjetju tudi največja italijanska skupina z dolgoletno tradicijo na področju embalaže Pool Pack Group, s katero so si odprli pot še na širše trge.
Vsaka sprememba priložnost za nekaj novega
Posel je tek na dolge proge, ampak za zdaj kaže dobro, čeprav je koronska kriza prinesla nove izzive, pravi Hramec. Zato so bili tudi rezultati poslovanja pozitivni. »Politiko poslovanja smo imeli vedno na zelo varni strani, vedno smo vodili politiko skoraj presežnih zalog, kar se je v koroni izkazalo za zelo učinkovito, tako da proizvodnje nismo ustavili niti za en dan. Moram pohvaliti zaposlene, ki so upoštevali vse zapovedane ukrepe NIJZ glede distanciranja, nošenja mask, razkuževanja itd. in s tem pripomogli k nemotenemu delu.« Vprašanje pa je, kaj bo s cenami surovin, ne samo na kratki, ampak tudi dolgi rok.
V Avantpacku nimajo težav s prilagajanjem novim poslovnim trendom in se veselijo vseh sprememb, saj so jih te lansirale na trg, dodaja Melvis Haskić. Spremembe jemljejo kot nekaj pozitivnega in si jih v prihodnje želijo še več, saj je vsaka tudi priložnost za nekaj novega. »Samo v naši panogi so velika podjetja z dolgoletno tradicijo, ki ponujajo podobne proizvode – enake, ampak ne iz biorazgradljivih materialov. Če novi časi ne bi prinesli nove tehnologije, novih materialov in znanja, bi jim mi zelo težko konkurirali. In to priložnost smo prepoznali.«
V Avantpacku so se odločili za izdelavo bolj trajnostno naravnane embalaže, katere izvor in konec sta bistveno bolj ekološka.FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Izvozijo vse, kar izdelajo
Delež izvoza je 100-odstoten, pravi Haskić, pred leti so imeli slab odstotek strank iz Slovenije, v zadnjem času pa vse, kar proizvedejo, izvozijo. Trge delijo na dve vrsti: ena so države oziroma regije, kjer obstaja zakonodaja glede embalaže in kjer je določeno, kateri tipi vrečk so dovoljeni in kateri ne – plastični, biorazgradljivi, papirnati itd. Druga vrsta trgov so države, kjer ni tovrstne zakonodaje, zato je tam treba vložiti veliko več energije, časa, truda in denarja. Trenutno izvažajo v 26 do 28 držav, v katerih imajo stalna naročila. Njihove ključne stranke so v 20 državah in z njimi sodelujejo tudi pri drugih projektih. Izvažajo v Francijo, Italijo, Španijo, Grčijo, Avstrijo, Skandinavijo, ZDA, občasno tudi v Avstralijo … – torej tako rekoč po vsej EU, zdaj pa vedno več časa namenjajo vzhodnim trgom in našim sosedam, na žalost pa skorajda nič domačemu trgu. »V Sloveniji smo na mrtvi točki, saj nimamo zakonodaje, ki bi stvari premaknila v smer biorazgradljivih materialov. Domači trg nam ni toliko pomemben zaradi samega posla, ampak gre za našo željo, da bi bili tudi tu prisotni, zato upamo, da se bo kaj spremenilo.«
Inovativni prodajni pristopi
Veliko se ukvarjajo s filozofijo prodaje in se trudijo, da bi bili drugačni, kajti tudi v njihovi panogi je veliko konkurence. »Želimo pokazati, da so lahko tudi prodajni pristopi inovativni, zato razbijamo stare vzorce prodaje, način komunikacije s strankami – skratka, na vseh ravneh poskušamo biti avtentični,« pojasnjuje direktor Haskić in dodaja, da prodajajo rešitve, problem pa je to predstaviti. Težava v panogi je, da ni povsod dovolj znanja, informiranost je ponekod na nizki ravni, zato je treba predstaviti celotno sliko, tudi tehnični in funkcionalni vidik proizvoda. »Veliko vlagamo v izobraževanje strank na naš avtentični način. Vrnemo se k temeljem bioplastike in stranke pripeljemo do vseh zanje pomembnih informacij, da bi se lahko odločile za nakup.« Njihovi naročniki so supermarketi, distributerji itd., pa tudi ministrstva in občine. »Obiskali smo že marsikatero ministrstvo po Evropi. Predstavimo jim razvoj na področju biorazgradljive embalaže, tako da se te novosti zatem lahko vključijo tudi v pripravo zakonov in direktiv.«
V podjetju veliko vlagajo izboljšave proizvodov in proizvodnih procesov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V času korone pa so se, kot pravi Melvis Haskić, intenzivneje začeli ukvarjati z blagovno znamko Naturia, saj je njihova blagovna znamka postalo kar ime podjetja. Zato zdaj poskušajo prenesti prepoznavnost s podjetja na samo blagovno znamko. V prihodnje bodo imeli več blagovnih znamk, za več aplikacij, zato bodo stvari segmentirali.
Razvoj posebnih materialov
Na začetku, v letu 2009, so se ukvarjali samo s trgovino z bioplastiko, trgovali so z granulati ali izdelki, sčasoma pa so si želeli svojo lastno proizvodnjo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V Avantpacku gre, kot pojasni direktor Hramec, za proizvodnjo standardnih izdelkov iz novih materialov. To pomeni, da v obstoječih izdelkih nadomeščajo materiale in s tem tudi funkcijo izdelka. Seveda pa hkrati razvijajo nove izdelke z inovativnimi funkcijami – gre za razmeroma nov segment, ki kaže zelo dobre rezultate. »Temu smo se posvetili v zadnjem letu. Primer takšne novosti so vrečke za kruh, sadje in zelenjavo z okencem, skozi katero na blagajni vidijo vsebino. In tu pri biorazgradljivi plastiki ni bilo alternative, ki bi jo bila podjetja sposobna ponuditi na trgu, zato smo razvili posebno mešanico materialov, ki se lahko uporabi za ta namen. Trenutno smo na evropskem trgu skoraj zagotovo edini, ki lahko ponudimo takšen izdelek.« Veliko vlagajo v izboljšave proizvodov in proizvodnih procesov. Težko je ovrednotiti znanje o tem, katere materiale, na katerih strojih in na kakšen način skombinirati, da bomo dosegli posebno funkcijo, ki jo trg išče, še pravi Hramec.
Zaposlujejo zelo različne profile
V podjetju imajo potrebo po različnih profilih zaposlenih, tako za osnovna delovna mesta v proizvodnji, do vodenja strojev, mehanikov in mehatronikov, pa do administracije itd. Problemov pri kadrih doslej niso imeli, se pa morajo zateči tudi k zaposlitvi tujih delavcev, predvsem v proizvodnji, saj se pri nas težko dobijo kadri, ki bi sprejeli pogoje dela za proizvodnjo, tj. večizmensko delo, 365 dni na leto, vključno s prazniki (razen ob kolektivnih dopustih in za božične praznike).
Že sam proizvod je trajnostno naravnan
Ključni vidik trajnostne naravnanosti podjetja je njegov proizvod, poudarja Vasja Hramec in dodaja, da poleg tega v sami proizvodnji uporabljajo energente, ki so čisti. To pomeni, da ne uporabljajo naftnega plina ali nafte, ampak elektriko, med drugim je njihova celotna flota viličarjev električna.
Na področju družbene trajnostne naravnanosti poskušajo zaposlenim omogočiti zaposlitev, ki je zanje na dolgi rok sprejemljiva, spodbudna itd., in se do njih obnašati maksimalno korektno, vključno s samimi odnosi, pogoji dela in varnostjo pri delu, pri čemer upoštevajo tudi posebne potrebe posameznega sodelavca. »Trudimo se ustvariti okolje, v katerem se ljudje na dolgi rok dobro počutijo in so pogoji dela na visoki ravni, zato tudi ni fluktuacije kadra. Tako imamo v pisarnah prilagodljiv delovni čas, ki je prilagojen tako staršem majhnih otrok kot tujim partnerjem z drugačno dinamiko poslovanja.«
V proizvodnji uporabljajo energente, ki so čisti. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Želijo biti največji proizvajalec biorazgradljivih izdelkov
Direktor Vasja Hramec verjame, da bo podjetje nadaljevalo v tej smeri in s takim tempom razvoja kot doslej, kar pomeni, da bo tudi naslednjih pet let prineslo veliko sprememb na boljše. Osebno si želi, da bi bil čez pet let Avantpack največji ali med največjimi proizvajalci biorazgradljivih izdelkov, saj so že zdaj na dobri poti do tega. »Želim si, da bi še naprej zagotavljali dober servis svojim ključnim strankam in da bi ta krog strank še razširili. Predvsem pa si želim, da bi sledili svoji viziji razvoja, namreč, ponuditi še več inovativnih izdelkov, ki jih trg sploh še ne pozna, in da bi vstopili v segment naprednejših izdelkov iz biorazgradljive plastike, namenjenih za fleksibilno pakiranje; gre za večslojne folije za pakiranje hrane,« strne direktor Hramec.
In plastično ponazori, kaj to pomeni. Samo ena država, kot je na primer Italija, na leto porabi na sto tisoče ton plastičnih vrečk.
»Gre za enormno količino, če pa pogledamo ves svet, je tega nepredstavljivo veliko. Ampak vsa ta količina vrečk predstavlja le odstotek plastike, ki se porabi v fleksibilnem pakiranju. To pomeni, da je preostalih 99 odstotkov plastične embalaže, v katero je zapakirana hrana, na policah trgovin. Zato bi želeli take folije predstaviti tudi temu tržnemu segmentu. Industrija biorazgradljive plastike se tega področja praktično še ni dotaknila, je pa zelo pomemben,« pravi Hramec in dodaja, da bi po njegovem moral njihov razvoj teči v tej smeri. Gre pa za občutljiv proizvod, pri katerem je treba zagotoviti standarde in tehnično funkcionalnost.
V Avantpacku so v zadnjem letu začeli razvijati nove izdelke z inovativnimi funkcijami. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
In anekdota iz poslovne poti…
Vsako podjetje lahko pove kakšno anekdoto iz svoje poslovne poti. Kot pojasni direktor Melvis Haskić, so poleti 2018 po letu dni truda končno dobili termin za sestanek na ministrstvu ene zelo pomembne države. Poslali so jim kontaktno osebo ter naslov in uro sestanka. »Z Vasjo sva bila navdušena in sva se na kraju za sestanek prikazala dobro uro prej. In kot gre ponavadi pri takih sestankih, so nas dali v čakalnico, kjer sva čakala na svoj termin. Ob določeni uri je prišla prijazna gospa in poklicala priimka, ki nista bila najina, zato sva prosila za razlago, da gre najbrž za pomoto pri priimkih. Gospa je še enkrat preverila seznam in zopet prebrala priimka drugih dveh gospodov. Po nadaljnjem preverjanju pa smo ugotovili, da sva na sestanek prišla kar leto dni prezgodaj. Bila sva na pravi dan, na pravem mestu in ob pravi uri, vendar leto dni prezgodaj,« smeje pojasni Haskić in doda, da je za tuja ministrstva normalno, da na sestanek čakaš leto dni.
»Z Vasjo sva se nasmejala, spila kavo, šla domov in tudi potegnila nauk iz tega. Leto dni kasneje sva zopet prišla na sestanek, ki je potekal zelo v redu. V mejlu je bilo vse prav napisano, vendar sva midva zaradi evforije, ker sva končno dobila termin za sestanek, pozabila pogledati še letnico.«
Komentarji